Borut Pahor
Vsem kandidatom za predsednika Republike Slovenije smo pred nedeljskimi volitvami zastavili enaka vprašanja:
1. Kako bi uveljavili sodbo arbitražnega sodišča o meji s Hrvaško?
2. Bi priznali neodvisnost Katalonije in kdaj?
3. Kaj boste kot predsednik konkretno naredili in ali boste v primeru, če tega ne boste naredili, tudi odstopili?
1. Slovenija in Hrvaška sta spor rešili po mirni poti in Slovenija si bo prizadevala, da bo odločitev sodišča po mirni poti tudi uveljavila. To je mogoče samo v dialogu s Hrvaško in ob podpori Evropske unije. Imam okvirno zamisel, kako sodbo implementirati, o tem se pogovarjam s predsednikom vlade in pristojnimi ministri. Osnovno ogrodje pa predstavlja dialog. Meje ni mogoče uveljaviti s silo, treba je zgraditi vnovično zaupanje med državama.
2. V pogovoru s kraljem Filipejem in kraljico Leticijo sem letos poleti povedal, da Slovenci dobro razumemo položaj Kataloncev in menim, da je kralj Filipe tudi razumel, da pri Sloveniji ne gre za protišpansko retoriko in vtikanje v notranje zadeve, ampak za iskreno izpoved. Ko smo v Sloveniji v obdobju sredi 80-ih let začeli povezovati svojo prihodnost s samostojnostjo, smo imeli intenzivne stike s Katalonci. Iz pogovora sem razbral, da imajo v Španiji velike skrbi zaradi vsega tega, upam, da bodo težave rešili demokratično, a to ne bo enostavno. Poslušal sem tudi celoten govor katalonskega premierja Carlesa Puigdemonta in ni me presenetila njegova odločitev, da odloži kompletno razglasitev neodvisnosti z vsemi posledicami. Že v pogovoru s španskim kraljem in vplivnimi ministri španske vlade sem razumel, da je med Slovenijo in Katalonijo precej vzporednic, a tudi razlik. Ena je pravna; po španski ustavi Katalonija nima pravice do samoodločbe, kot jo je imela Slovenija po jugoslovanski ustavi iz leta 1974, razlika je tudi, da v Kataloniji ni takšne enotnosti, kot je bila v Sloveniji leta 1990. Zdi se mi prav, da te dogodke spremljamo. Če kdo, potem Slovenci razumemo Katalonce mogoče malo čez primerne diplomatske ovire. Mnogo slovenskih src bije za Katalonce. Ta moja izjava je sicer nekoliko vznemirila Španijo, ampak potem so se stvari postavile na svoja mesta.
3. Osrednja vloga predsednika republike je povezovati ljudi v močno skupnost. Pri tem je pomembno, da najdemo vrednote in cilje, ki nas povezujejo. Velikih reči smo sposobni že, če se odrečemo slehernemu sovraštvu. Temu cilju sem se in se bom posvetil po svojih najboljših močeh. V naslednjih petih letih nameravam svoje delo osredotočiti na: nadaljevanje spravnega procesa in spodbujanja vseh oblik sodelovanja in sožitja, krepitev politične stabilnosti, krepitev podpore za reforme, pomembne za bolj konkurenčno gospodarstvo in bolj solidarno družbo, krepitev posodobitve celotnega sistema nacionalne varnosti, ureditev in krepitev dobrososedskih odnosov ter urejevanje vseh vprašanj po mirni poti, krepitev položaja Slovenije v najbolj povezanem delu Evropske unije, utrjevanje moči in ugleda Slovenije v mednarodni skupnosti, posebno skozi iniciativo Brdo-Brioni, ki je pomemben vzvod našega političnega prestiža v svetu.