Ljudmila Novak, rojena leta 1959, profesorica slovenskega in nemškega jezika, je od leta 2008 predsednica stranke NSi in tudi njena kandidatka na predsedniških volitvah. Politično pot je začela kot županja Občine Moravče, bila je poslanka v Evropskem parlamentu, tudi ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu, leta 2011 je NSi pod njenim vodstvom spet prišla v Državni zbor. Je poročena, mati treh otrok in ima že vnuke.

Ljudmila Novak

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: GG Plus / petek, 20. oktober 2017 / 12:52  

Vsem kandidatom za predsednika Republike Slovenije smo pred nedeljskimi volitvami zastavili enaka vprašanja:

1. Kako bi uveljavili sodbo arbitražnega sodišča o meji s Hrvaško?

2. Bi priznali neodvisnost Katalonije in kdaj?

3. Kaj boste kot predsednica konkretno naredili in ali boste v primeru, če tega ne boste naredili, tudi odstopili?

1. Napako je storila že Pahorjeva vlada, ki bi morala vztrajati pri dokončni rešitvi mejnega vprašanja pred vstopom Hrvaške v EU. Z arbitražno razsodbo osebno nisem zadovoljna, vendar jo je treba spoštovati in implementirati. Prepričana sem, da uporaba sile ni prava rešitev. Zavedati se je treba, da so okoliščine in mednarodno pravo na naši strani, in zato je treba potrpežljivo vztrajati pri implementaciji, sicer ta mejni spor ne bo nikoli razrešen. Največ lahko naredi slovenski vrh in naša diplomacija. Hrvaška po mednarodnem pravu nima pravice sama izstopiti iz arbitražnega procesa in ne more enostransko odločati o tem, ali je arbitraža korektno opravila svoje delo ali ne. Prav tako se ne more pretvarjati, da je odločitev ne veže. Zaradi nespoštovanja prava lahko evropske institucije nanjo vršijo tudi pravni in politični pritisk ter Hrvaški odvzamejo glasovalne pravice in evropska finančna sredstva. Kot predsednica države bom na strani ljudi z obeh strani meje, ki želijo mirno živeti in ohraniti dobre sosedske odnose. Predsednik države lahko s svojim ugledom in avtoriteto pripomore k večjemu spoštovanju Slovenije v mednarodni politiki.

2. Čeprav gre pri vprašanju Katalonije za špansko notranjo zadevo, je nasilje, ki smo mu bili priča ob referendumu za neodvisnost, nesprejemljivo. Reševanje katalonskega vprašanja neodvisnosti mora potekati v dialogu in iskanju rešitev s špansko državo. Prav bi bilo, da bi Katalonci lahko zakonito odločali o svoji neodvisnosti in da bi o samostojnosti odločili s takšno udeležbo in izidom glasovanja, ki ne bi puščal dvomov, da si res želijo svojo državo – podobno kot smo v Jugoslaviji z dobro izpeljanim plebiscitom naredili Slovenci. Če bi bili ti pogoji izpolnjeni, ne vidim razlogov, da Katalonije ne bi priznala.

3. Na predsedniške volitve sem se podala z dvema glavnima razlogoma oziroma ciljema. Prvi je, da želim Slovenijo po svojih močeh gospodarsko in družbeno okrepiti ter jo pripraviti na izzive, ki jih prinaša precej turbulentna prihodnost. Drugi razlog pa je, da bi rada doprinesla k večji pravičnosti, saj vem, da je to tisto, kar ljudje v Sloveniji najbolj pogrešajo in državi najbolj zamerijo. Predolgo smo priča dvojnim merilom, ko za posvečene posameznike veljajo ena, za male ljudi pa druga, veliko strožja pravila. Čas je, da temu enkrat za vselej naredimo konec! Za uresničitev obeh ciljev se bom maksimalno potrudila, o moji (ne)uspešnosti pa naj na naslednjih volitvah demokratično presodijo ljudje.