Rešitev tudi višje parkirnine
Za omejitev motornega prometa na območju Triglavskega narodnega parka bodo potrebni tudi nekateri drastični ukrepi, so ugotavljali ne torkovi okrogli mizi o problematiki prometa v naravovarstveno zaščitenih območjih, ki jo je pripravilo društvo za varstvo okolje Alpe Adria Green (AAG).
Lesce – Povečan turistični obisk v letošnji poletni sezoni je tudi v gorenjskih turističnih središčih s seboj prinesel povečan promet, kar vpliva na obremenjenost okolja in narave. Območje Triglavskega narodnega parka (TNP) je eno turistično najbolj obleganih v državi, opozarjajo v AAG. Ob tem opažajo, da širša javnost opozoril o preobremenjenosti okolja in možnih ukrepih za zaščito okolja ne dojema kot sredstva za zaščito narave, temveč kot napad na pravico do svobode gibanja in dostopanja do naravnih znamenitosti. Zato so tudi udeleženci okrogle mize poudarili, da bo najprej treba spremeniti miselnost ljudi.
Na problematiko povečanega prometa tudi v naravovarstveno zaščitenih območjih okoljske organizacije opozarjajo že dlje časa in tako so že pred leti začeli razmišljati o zaporah oziroma omejitvah motornega prometa v alpskih dolinah. Kljub vsem opozorilom pa se obremenitev okolja s prometom ne zmanjšuje, ampak celo povečuje. Tega problema se zavedajo tudi v javnem zavodu TNP, je priznal predsednik sveta TNP Bojan Dejak. »Kar opažam tudi skozi svoje okno, zahteva takojšnje ukrepanje, sicer bodo stvari postale neobvladljive.« Takega porasta obiska po njegovih besedah niso predvideli niti v zakonu o TNP niti v načrtu upravljanja TNP. »Predvideni ukrepi sicer niso nezadostni, niso pa pravilno strukturirani. Temu področju bo treba v načrtu upravljanja dati večjo veljavo.« Vse ukrepe, tudi morebitno omejevanje prometa in uvedbo plačilnih sistemov pa bi bilo treba po njegovem sprejeti v sodelovanju med javnim zavodom in lokalnimi skupnostmi.
Slednje so se letos poleti vsaka po svoje spopadale s povečanim obiskom. Darinka Maraž Kikelj z Občine Bohinj je poudarila, da se zavedajo problema obremenjenosti jezerske sklede, trajnostna mobilnost pa je zapisana v vseh ključnih dokumentih njihove občine. »Sedanji prometni režim ni trajnosten, saj imamo več kot devetdeset odstotkov parkirnih mest na območju jezera. To je spodbudilo razmišljanje, da bodo potrebni bolj rigorozni ukrepi.« Bolj drastične ukrepe pri omejevanju prometa predlaga tudi nekdanja direktorica zavoda TNP Marija Vičar, ki rešitev vidi v uvedbi cestnin in povišanju parkirnin. »Določena območja, recimo dolino Vrat ali Vršič, bo v prihodnje verjetno treba tudi zapreti za večje količine obiskovalcev in obisk razporediti v daljšem časovnem okviru.« S tem se je strinjal tudi podžupan Občine Kranjska Gora Bogdan Janša. »Obisk motoriziranih vozil v dolini Vrat je letos podiral vse rekorde in posledice so katastrofalne,« je opozoril in dodal, da se je treba zavedati, da vstop v dolino predstavlja nadstandard in bi moral biti tako tudi ovrednoten.
Tudi po prepričanju Mateja Ogrina iz društva za varstvo Alp Cipra Slovenija bi se morali zavedati, da je dostopanje z vozili v osrčje TNP nadstandard, ki ga je treba plačati. »Iz tujine poznamo primere gorskih vasi brez avtomobilov, kjer trajnostno mobilnost tržijo kot dodano vrednost turizmu,« je navedel primer dobre prakse in dodal, da urejati promet ni znanost, je pa zahtevno politično početje.