Bohinjsko bukev obrezali, dobila pa je družbo

Kljub ocenam strokovnjakov, da slavna bukev na Veglju zaradi poškodb, ki so ji jih prizadejali obiskovalci, umira, so se v Bohinju odločili, da je še ne posekajo, vzgojili pa bodo tudi naslednice.

Ribčev Laz – Bukev na obali Bohinjskega jezera na Veglju je po zaslugi številnih fotografov, predvsem pa po eni najslavnejših fotografij za promocijo slovenskega turizma avtorja Toma Jeseničnika, postala prepoznavna po vsem svetu. Cena njenega mesta in slave pa je slabo stanje drevesa, predvsem po zaslugi obiskovalcev, ki so v drevo vrezovali svoje začetnice in različna znamenja, s tem pa omogočili plesnim vstop pod skorjo drevesa. Kot je povedal bohinjski župan Franc Kramar, po ocenah strokovnjakov z gozdarskega inštituta drevo umira: »Čas in tisti, ki so pridno vrezovali svoje inicialke, so naredili svoje in drevo se je začelo sušiti. Nastala je dilema, ali jo posekati ali ne, odločil sem se, da ne bom njen krvnik. Tako smo jo obrezali, odstranili suhe veje in oblikovali krošnjo, prihodnja leta pa bodo pokazala, ali bo drevo še odgnalo oziroma se obraslo.«

Ker pa se zavedajo, da jo bo slej ko prej treba nadomestiti, so se odločili ob obali jezera nasaditi vrsto dreves, in sicer dve češnji in jablano na mestu nekdanjega Žmitkovega sadovnjaka ob jezeru, s čimer so počastili spomin na ta sadovnjak. Po posvetu s strokovnjaki z biotehniške fakultete pa so po Bohinju posadili tudi dvajset kostanjev. »Mogoče se to komu zdi nenavadno, ampak ocenili so, da so drevesa primerna za ta svet, komu se je zdela nenavadna tudi ideja bohinjskega vina, pa vidimo, da se je ta zgodba prijela in mogoče bodo naši potomci lahko pod temi kostanji pili vino in pekli kostanj,« je še dejal župan Kramar in dodal, da so strokovnjaki predlagali, da se vzgojijo kloni tega drevesa, kar bi pomenilo, da bodo potomke bukve še naprej krasile obalo Bohinjskega jezera.

Slavno bukev so Bohinjci pred dvema desetletjema že rešili, ko je leta 1996 jezero spodjedlo njene korenine in drevo je padlo v jezero. Takrat so bukev izvlekli, utrdili breg z opornim zidom ter utrdili ter zaščitili korenine in drevo si je opomoglo, številni obiskovalci upajo, da si bo tudi tokrat. Stare poškodbe na lubju so zaprli s premazi, za morebitno okrevanje enega od naravnih simbolov Bohinja pa je predvsem potrebna kultura obiskovalcev, ki naj drevesu ne prizadevajo novih poškodb.