Dediščina molka je težko breme

Obiskovalcev polna Jurjeva dvorana v Stari Loki, kjer je Milanka Dragar predstavljala svojo knjigo Dediščina molka, je dokaz, da si ljudje želijo izvedeti resnico o povojnih pobojih.

Stara Loka – Knjiga Milanke Dragar je namreč raziskovalno delo o izvedenih množičnih pobojih Slovencev in Hrvatov v Crngrobu in hrvaških otrok v Matjaževi javni pri Pevnem leta 1945. O njih so avtorici govorili številni pričevalci iz teh krajev, knjiga pa sloni tudi na drugih virih in dokumentih, ki zadevajo to obdobje. Srečanje z avtorico je pripravila Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka, gostovalo je v župnijski dvorani v Stari Loki, pogovor pa je vodila domačinka Helena Janežič.

Milanka Dragar, rojena leta 1939 v Srbiji, ki od leta 1960 živi v Sloveniji, je delala kot prevajalka več jezikov, piše prozo in poezijo v srbskem in slovenskem jeziku. V njeni bibliografiji je navedenih 28 del. K pisanju tako boleče teme, kot so povojni poboji, jo je pripravila vojna na Balkanu, zlasti so jo prizadeli poboji v Srebrenici. Kaj se je dogajalo na območju Škofje Loke po drugi svetovni vojni leta 1945, pa je spoznala, ko se je srečala z dr. Alojzom Snojem, starološkim župnikom, ki jo je povabil k majskemu bogoslužju za pobite Hrvate v Crngrobu. „To me je spodbudilo, da sem začela raziskovati usodo teh ljudi, žrtev sovraštva in zla, pa tudi njihovih svojcev, ki so želeli o tem spregovoriti in odložiti dolgoletno breme. Ti travmatični dogodki so bili dolga desetletja pokriti s plaščem molka, a resnico je treba odkriti in presekati korenine zla,“ pravi Milanka Dragar, ki povojne poboje označuje kot genocid nad ljudmi, ki niso sprejeli ideologije brezbožnega komunizma, njegovi krvniki pa so jim ne le odvzeli življenja, pač pa so bili njihovi grobovi dolgo neznani. Še vedno te stvari niso povsem odkrite, zato je treba o tem govoriti, iskati resnico, saj bomo le tako dosegli spravo, je menil gostitelj dr. Alojzij Snoj. Milanka Dragar je govorila s svojci žrtev, ljudmi, ki pomnijo poboje, pa tudi z nekaterimi, ki so pri tem sodelovali in so želeli odložiti svoje breme. Dejala je, da svojci žrtev ne iščejo maščevanja, le resnico, za krvnike svojih bližnjih pa molijo in jim želijo odpustiti. Prav tako je treba resnico odkriti zaradi prihodnjih generacij.

V Škofji Loki in okolici je kar 28 morišč, smo slišali na Večeru s knjižnico, več pozornosti so namenili Matjaževi jami v Pevnem, kjer naj bi bili pobiti in zakopani hrvaški otroci. To so Milanki Dragar potrdili številni pričevalci. Državna komisija, ki raziskuje ta grobišča, pa dokazov o tem ni našla. Več poslušalcev iz občinstva je o tem podvomilo, češ da bi bilo morda treba kopati globlje ali pa je dokaze o tem nekdo že izkopal.

Knjiga Milanke Dragar bo na prodaj tudi v prostorih Gorenjskega glasa.