Živ spomin na tiho pogorišče

Slavnostni govornik na spominski slovesnosti ob triinsedemdeseti obletnici požiga vasi Gozd in izgona vaščanov je bil dr. Miran Hladnik z razmišljanjem o času vojne, času miru in s pogledom v prihodnost: »Delajmo tako, kot da nikoli več ne bo vojne, ker samo tako naivno zaupanje odpravlja konflikte.«

Gozd – Vas Gozd je bila med drugo svetovno vojno kurirska, obveščevalna in oskrbovalna pot partizanov. Sedmega oktobra 1944 je ostala nema, okupator je s pomočjo domobrancev požgal vasico, vaščane pa pregnal. Na spominski slovesnosti se vsako leto poklonijo žrtvam narodnoosvobodilnega boja, njihovemu pogumu, solidarnosti, spoštovanju svobode. Krajani krajevnih skupnosti Križe in Senično so ta dan izbrali za svoj praznik.

Osrednji govornik je bil literarni zgodovinar dr. Miran Hladnik. Spomnil se je dveh svojih profesorjev, partizanov. Lada Kusterja, dobrodušnega človeka, in Dušana Pirjevca, ki je bil znan kot krut partizanski voditelj, partizanski vojvoda: »Hotel bi vprašati, ali sta se moja dva ljuba profesorja spreobrnila, zatajila ideale, zaradi katerih sta šla med partizane. Iz drugih dogodkov, ki sem jim bil priča, bi lahko rekel, da nikakor ne. Ostala sta pri vrednotah socialne pravičnosti, nacionalne svobode, tovarištva, borbenosti in upora. To je bilo njuno sporočilo skozi celo življenje. Ampak bila sta modra moža in vedela sta se, da se ljudje obnašamo med vojno drugače, kot se obnašamo v miru. Vedela sta, da v miru ne moremo ves čas misliti na vojno. Kakšno življenje bi pa to bilo, če bi se ves čas pripravljali na vojno, če bi ves čas imeli v zavesti, kaj hudega se nam lahko zgodi. Ravno tako bi bilo zgrešeno in pogubno, če bi se v vojnem času obnašali tako, kot da vojne ni, kakor bi nekateri hoteli in kakor so nekateri prakticirali. Da bi čakali, da nekdo drug, neka velesila rešila naše probleme. Če bi si zakrivali oči pred tem, da si je treba svobodo izboriti, da je treba tvegati svoje življenje. Takšno sprenevedanje bi bilo pogubno.« Hladnik je poudaril, da so prebivalci Gozda ravnali po tveganem življenjskem izreku, kot je zajeto v Krstu pri Savici v Črtomirovem govoru, če bi ga prevedli v prozaično slovenščino »raje umremo, kot živimo v sužnosti.« Danes so drugi časi, je sklenil Hladnik, ko komaj kakšno reč iz preteklosti še vzamemo za zgled, kadar smo v dilemi, kako se obnašati in se zgodovinsko odločati, ko gre tudi za usodna evropska vprašanja. Zato, kot je dodal, raje obrnimo oči od preteklosti v sedanjost, še bolje v prihodnost: »Delajmo tako, kot da nikoli več ne bo vojne, ker samo tako naivno zaupanje odpravlja konflikte.«

Zbrane sta pozdravila tudi tržiški podžupan Dušan Bodlaj in predsednik KS Križe Slavko Bohinc, ki je dejal, da sedmi oktober ni samo dan spomina, ampak tudi dan, ki »nas še trdneje povezuje« in omenil nekaj aktualnih projektov v KS. Prireditev so organizirali Krajevni odbor za ohranjanje vrednot NOB Križe skupaj z Občinskim odborom ZB NOB Tržič in podporo Občine Tržič ter z Osnovno šolo Križe, Planinskim društvom Križe in PGD Križe.