Sto let Krekove smrti

S slavnostno akademijo, blagoslovom prenovljene spominske plošče na Krekovem domu in slovesno mašo, ki jo je daroval nadškof Stanislav Zore, so minuli konec tedna v Selcih sklenili Krekovo leto.

Selca – Minuli konec tedna so v Selcih sklenili Krekovo leto, v sklopu katerega so se vse leto vrstile različne prireditve v počastitev stote obletnice smrti njihovega rojaka dr. Janeza Evangelista Kreka, ki je umrl v 52. letu 8. oktobra 1917 v Šentjanžu pri Sevnici. Tesno je bil povezan tudi s Selci, kjer je preživel del otroštva, v tukajšnje kraje pa se je tudi kasneje pogosto vračal. V soboto, na predvečer stote obletnice njegove smrti, je selško kulturno društvo, ki je poimenovano po njem, pripravilo slavnostno akademijo.

»Med osebnostmi, ki so Slovencem utrle pot skozi čas, je imel Krek najbolj zavezujoč stik z ljudmi. Drugi so predavali – on je poslušal, učil in vodil. Spodbujal je, pomagal in blagoslavljal,« je o Kreku povedal slavnostni govornik prof. ddr. Igor Grdina, zgodovinar in literarni zgodovinar, raziskovalec na Inštitutu za kulturno zgodovino ZRC SAZU. Krek je na na tisoče shodov dodobra spoznal slovensko srce, njegovo duhovniško, politično in literarno delo je bila služba ljudem, zato je neutrudno snoval in organiziral najrazličnejša društva – od sindikalnih do kulturnih, pa tudi zadruge, je dodal. »Krek se – kar je med politiki redkost – ni bal spremeniti svoje misli, če je kje spoznal obetavnejše vizije od tistih, za katere se je dotlej zavzemal sam,« je še poudaril Grdina in Kreka označil za največjega slovenskega ljudskega tribuna in glasnika združenega naroda. Anton Luznar, župan Občine Železniki, ki je leto 2017 razglasila za Krekovo leto, je poudaril, da je Krek pomembno vplival na narodovo samozavest in sooblikoval usodne narodno-politične odločitve. Ob tej priložnosti se je posebej zahvalil Krekovemu kulturnemu društvu in vsem ostalim, ki so v zadnjem letu pripomogli k ohranjanju spomina na njihovega velikega rojaka. S tem se njihovo delo ni končalo, temveč se je šele začelo, je napovedala Andreja Megušar, ki je vodila organizacijski odbor Krekovega leta. Krek je kot vizionar napovedal samostojno Slovenijo, lahko ga postavimo ob bok očetov moderne Evropske unije, je poudarila Megušarjeva in dodala, da bodo zato z raziskovanjem velikega moža njihove preteklosti nadaljevali. V nedeljo so Selčani Kreka počastili še s sveto mašo, ki jo je daroval nadškof Stanislav Zore. »Namen vsega njegovega delovanja je bil, da bi njegov narod postal srečen v duhovnem in materialnem oziru, in zato je izgoreval. Organiziral je ljudi, ustanavljal delavske zadruge in posojilnice, da bi odpomogel stiski in bedi delavskega in kmečkega človeka. In ni varoval samega sebe, ni štedil svojih moči, ni štedil svojega časa. In tudi zaradi tega, ker je bil takšen garač, takšen razsipnež s svojimi talenti in s svojim časom, je postal to, kar je – dr. Janez Evangelist Krek,« je v pridigi izpostavil Zore, ki je pred mašo blagoslovil tudi prenovljeno spominsko ploščo na Krekovem domu v Selcih.