Prepričali z blejskimi razgledi
Na Bledu so pretekli četrtek praznovali 14-milijonto izdelano originalno blejsko kremno rezino in zmago Bleda s sladogledom na tekmovanju za najboljšo letošnjo sladoledno destinacijo.
Bled – V slaščičarski delavnici Hotela Park so imeli pretekli četrtek razlog za dvojno praznovanje, to je štirinajst milijonov doslej izdelanih kremnih rezin in razglasitev Bleda za najboljšo sladoledno destinacijo na svetu po zaslugi njihovega sladoleda, ki so ga poimenovali sladogled. »Ob originalni blejski kremni rezini, ki jo v slaščičarski delavnici Hotela Park izdelujejo že od leta 1953, tako Bled na svetovni zemljevid sladkih poželenj po novem postavlja tudi sladoled,« so ponosni v Sava Hotelih Bled, pod katere sodi omenjena slaščičarska delavnica.
Tekmovanje za najboljšo sladoledno destinacijo je tretje leto zapored organizirala irska marketinška agencija Soolnua, blejski slaščičarski mojstri pa so mednarodno žirijo prepričali z zgodbo o blejskih razgledih, ujetih v kepici sladoleda. »Sladogled ni samo odličnega okusa, ampak v sebi nosi tudi zgodbo, in sicer je sladogled zgodba o Bledu, ki obiskovalcem ponuja najlepše razglede – na jezero z otočkom, grad in okoliške gore,« je poudarila direktorica Sava Hotelov Bled Mojca Krašovec. Kepico zmagovalnega sladoleda po besedah vodje slaščičarske delavnice v hotelu Park Tanje Markelj sestavljajo tri plasti, in sicer temna čokolada s surovimi zrni kakava, ki ponazarja prečudovito naravo, kvinojina sladoledna krema z mandlji, cimetom in rozinami za poživitev ter kremast maskarpone, ki doda romantično plat. Vse skupaj so posuli s karameliziranimi orehi. »Ideja za ta sladoled je zorela počasi, slaščičarji smo neke vrste umetniki. Razmišljali smo v različnih smereh, in ko smo približno vedeli, kakšne sestavine naj bi uporabili za sladogled, smo okuse dopolnjevali, da ne bi eden ali drug prevladoval, ampak lahko delček prav vsakega občutimo v sladoledu,« je razložila Tanja Markelj in dodala, da jim je uspelo zmagovalno kombinacijo pričarati že v prvem poskusu. Ker je bil tako zanimiv in drugačen od ostalih, so ga že poleti veliko prodali, zdaj pa sploh vse več obiskovalcev Bleda želi poskusiti blejski sladoled, je navdušena Tanja Markelj.
Najbolj pristna blejska sladica pa še vedno ostaja kremna rezina. Na dan jih po besedah Tanje Markelj izdelajo tudi do 3500, če bi vse doslej izdelane kremne rezine postavili eno vrh druge, pa bi nastal sedem metrov visok zid okrog Blejskega jezera. »Oče« blejske kremne rezine je slaščičarski mojster Ištvan Lukačević, ki se je na Bled preselil iz Vojvodine. »Navdih za to priljubljeno sladico je črpal iz svojih domačih korenin – v receptu za krempito je polovico jajčne kreme nadomestil s stepeno smetano in tako ustvaril sladico, ki še danes pritegne na Bled marsikaterega sladkosneda, v slovenski tradiciji pa je postala skorajda 'obvezno darilo', ki ga družina prinese domov z izleta na Gorenjsko,« so pojasnili v Sava Hotelih Bled. Pri pripravi blejske kremne rezine se še vedno natančno držijo originalnega recepta izpred več kot šestdesetih let in je po vseh teh letih še vedno enakih dimenzij, torej sedem centimetrov široka in sedem centimetrov visoka kocka. V 64 letih so jih izdelali že 14 milijonov, zanje pa so porabili okrog 380 tisoč litrov smetane, več kot 863 tisoč litrov mleka, 6.759.130 jajc, več kot 112 ton moke, več kot 300 ton sladkorja in več kot 78 ton vaniljevega sladkorja, so še izračunali v blejski slaščičarski delavnici, v kateri vsak dan kuhajo sveže originalne blejske kremne rezine.