Od pranja do jezikanja

Žiri – Na Studencu, kjer je bilo v preteklosti perišče za prebivalce Starih Žirov, so v petek prikazali nekatere običaje in navade, povezane z »žehto«. Pranje perila je bilo namreč pred uvedbo pralnega stroja precej naporno opravilo, ki so ga opravljale predvsem ženske, sta v svoji raziskovalni nalogi ugotavljali osnovnošolki Katarina Pivk in Ana Eržen. Perice so se zbirale pri studencu v Starih Žireh, kjer je potekal končni postopek pranja perila. »Večino dela so namreč opravile že doma, ko so perilo tudi ločile po barvi, kakovosti in umazanosti,« je razložila Katarina Pivk in dodala, da so pranje perila končale pri studencu, kamor so se odpravile s škafom na glavi in perilnikom v roki. Za prenašanje škafa s perilom na glavi so uporabljale posebne živobarvne svitke. Kot se spominja domačin Zdravko Rink, je studenec vedno dajal živahen utrip tem krajem, saj se je pri perišču naenkrat gnetlo tudi po deset peric. To je bilo zato po njegovem tudi središče za izmenjevanje novic, pa tudi prepirov ni manjkalo, tako da je nemalokrat katera od peric končala v vodi. Omenjeni dogodek je sovpadel s sloganom letošnjih Dnevov evropske kulturne dediščine Voda od mita do arhitekture. V spremljevalnem kulturnem programu so otroci iz vrtca in šole zato predstavili še mitološko in drugo umetnostno izročilo, ki kot osrednji motiv oziroma temo predstavlja »žehto«.