Kljubovali uroku Kravjega bala

Čeprav je organizatorjem ponagajalo vreme, se je šestdesetega tradicionalnega Kravjega bala v Ukancu udeležilo več kot dva tisoč obiskovalcev, ki so spremljali prigon živine z vse bolj živih bohinjskih planin.

Ukanc – V Bohinju se Kravji bal zaradi slabega vremena prestavili na minuli konec tedna, a tudi tokrat jo je organizatorjem kljub lepemu vremenu na začetku potlej zagodlo vreme. Poslabšanje vremena je odgnalo precej obiskovalcev, a vseeno je sprevod živine spremljalo več kot dva tisoč obiskovalcev. Pozdravil jih je tudi bohinjski župan Franc Kramar, ki se je zahvalil zvestim obiskovalcem, ki se že leta vračajo tako v Bohinj kot na Kravji bal. Vodja prireditve Jure Sodja iz Turističnega društva Bohinj je bil ob dogodku mešanih občutkov. »Bili smo pogumni in smo poskusili dogodek izpeljati. Poskusili smo premagati tudi dež, ta urok šestdesetega Kravjega bala. Kljub sprva dobremu vremenu se je zgodilo najslabše. Iskreno bi se zahvalil vsem, tako nastopajočim, ''stojničarjem'' in še zlasti obiskovalcem, ker so prišli in kljubovali vremenu,« je dejal Sodja in dodal, »obiskovalci niso ostali ravnodušni, imeli smo velik trop cik, za kar smo se posebno potrudili. Tujci so se nam zahvalili, da smo dogodek izpeljali, imeli so priložnost to videti, pokusili so lahko žgance.«

»To je organizacijsko moj deseti Kravji bal. Ko sem začenjal, nismo imeli bohinjskih cik v sprevodu. V Bohinju je bila ena sirarna, ki so jo ravno prevzeli Ukci. Kasneje so se pridružili drugi, pripeljali smo zunanje sirarje, danes pa tako vidimo Bohinjce. Delujočih planin je bilo bistveno manj. V desetih letih se je obnovilo precej sirarn v planinah,« ugotavlja Jure Sodja in poudarja, »Kravji bal je lahko posledica, lahko pa tudi motiv za ukvarjanje s temi dejavnostmi. Lahko je pika na i za kmetijstvo, turizem, posel, prireditev pa je tudi v ljudskih srcih, saj povezuje vrsto generacij, ki se znova in znova vračajo.«

O uspehih bohinjskega planšarstva govorijo tudi številke. V Bohinju se namreč lahko pohvalijo s kar 28 delujočimi planinami, na devetih – Bitenjski, Voglu, Lazu, Krstenici, Konjščici, Uskovnici, Praprotnici, Zajamnikih in Javornikih – poteka pridelava mleka, na planinah se pase kar 958 glav živine, od tega sto krav molznic, 151 krav dojilj, 256 ovac, 14 konjev ..., za katere skrbi 23 pastirjev. Na bohinjskih planinah namolzejo kar šestdeset tisoč litrov mleka.