Plaz bi lahko ogrozil vas

Ker so dosedanje raziskave pokazale, da bi drobirski tok večje razsežnosti lahko ogrozil naselje Koroška Bela, so začeli izvajati dodatne raziskave, ki bodo osnova za izdelavo strokovnih podlag s predlogi zaščitnih ukrepov.

Jesenice – »Območje Potoške planine se potencialno lahko pretvori v drobirski tok večje razsežnosti, ki lahko ogrozi naselje Koroška Bela,« je izsledke dosedanjih raziskav plazovitega območja nad Koroško Belo strnila dr. Tina Peternel iz Geološkega zavoda Slovenije na seji jeseniškega občinskega sveta. Občinski svetniki so se seznanili s problematiko pobočnih masnih premikov nad vasjo Koroška Bela, z dosedaj opravljenimi raziskavami in načrtovanimi ukrepi za večjo varnost naselja in krajanov. Kot je povedala Peternelova, geološki zavod v okviru različnih projektov pobočne masne premike nad Koroško Belo spremlja že od leta 2005. Trenutno so največje spremembe opazne na območju plazovih Potoška planina in Čikla. Kot je dejala Peternelova, se pojavljajo široke razpoke, prihaja do posameznih zdrsov, posedanja gorske ceste, ukrivljanja dreves, kar vse priča o plazovitosti območja. Območje Koroške Bele je bilo v preteklosti že podvrženo drobirskemu toku, leta 1789 ob povodnji je bil tako zasut del vasi. »Raziskave so pokazale, da Koroška Bela leži na sedimentih, ki so posledica drobirskih tokov, ki so se dogajali v preteklosti. V zaledju je več takih območij, ki predstavljajo potencialna območja za nastanek novih drobirskih tokov,« je pojasnila Peternelova, ki je del raziskav plazu opravila v sklopu svojega doktorskega dela. Raziskave so se kasneje nadaljevale pod okriljem projekta RECALL, ki se je zaključil letos. V sklopu projekta je bila oblikovana kooperativna skupina, v kateri so bili poleg strokovnjakov geološkega zavoda tudi predstavniki Občine Jesenice, civilne zaščite in krajani. Na Potoški planini so vzpostavili sistem za opazovanje pobočnih masnih premikov in opravili različne meritve. Ker so te pokazale, da bi plaz potencialno lahko ogrozil naselje Koroška Bela z 2200 prebivalci, je konec avgusta geološki zavod z ministrstvom za okolje in prostor podpisal pogodbo, po kateri so začeli izvajati dodatne raziskave, ki bodo osnova za izdelavo strokovnih podlag s predlogi zaščitnih ukrepov. Rok za izvedbo je konec novembra letos. »Raziskave že izvajamo, saj je časa malo, izvedlo se bo sedem vrtin na plazu Potoška planina in plazu Čikla, ki bodo omogočale merjenje premikov,« je povedala Peternelova. »Gre za terensko študijo razmer, da se podrobno pregleda celotno zaledje Koroške Bele, to je Potoška planina in tudi Čikla. Pridobili bomo podatke o globini plazov, dinamiki premikov, ocenili bomo volumen plazu. Na tej osnovi bomo izdelali oceno nevarnosti in strokovne podlage za nadaljnje načrtovanje zaščitnih ukrepov,« je poudarila. Prav podatki o volumnu plazečih mas in o premikih plazu bodo osnova za oceno nevarnosti in načrtovanje trajnih ukrepov. V začetku prihodnjega leta, ko bodo pripravljene strokovne podlage s predlogi zaščitnih ukrepov, bodo z vsem seznanili tudi krajane.