Zgodbe komendskih dreves

V sredo so v Komendi odprli učno pot naravovarstveno zaščitenih starih dreves.

Komenda – V Občini Komenda so v sodelovanju z Medobčinskim muzejem Kamnik in Zavodom RS za varstvo narave, v sredo odprli učno pot, ki vodi mimo petih starih dreves v središču naselja. Učencem Osnovne šole Komenda Moste, ki so se udeležili odprtja, sta o zgodovini in značilnostih dreves spregovorila Janja Železnikar z Medobčinskega muzeja ter Davor Krepfl, s kranjske območne enote Zavoda za varstvo narave. Po učni poti pa jih je popeljala domačinka in gozdarka z Zavoda RS za varstvo narave Urška Galien. Ob tem priložnosti pa je izšla tudi zloženka, naslovljena Zgodbe dreves, v katerih je zbranih več podatkov o teh nemih pričah časa in prostora.

Učna pot obsega pet dreves, tri so na območju stare Komende, dve pa v bližini današnjega komendskega kulturnega doma. Najstarejša je Turška lipa, zasajena v 16. stoletju. Upodobil jo je že Janez Vajkard Valvasor, okoli nje pa je spletenih veliko zgodb, ena pravi, da je bila posajena v čast zmage nad Turki. Od tod je dobila tudi ime. Poleg nje stoji Glavarjeva lipa, ki jo je leta 1748 zasadil najbolj znani Komendčan Peter Pavel Glavar. V dolgem življenju je preživela že marsikaj, od požiga šole na današnjem parkirišču leta 1944, do udara strele v enega izmed vrhov, nekaj let kasneje.

Nedaleč stran, je pred nekdanjo graščino malteških vitezov, leta 1900 Luka Šmid zasadil jesen, ki ga imenujemo po njem. Sorazmerno mlado drevo lepo raste in v obsegu meri že 337 centimetrov. Ob Kramarjevi domačiji, raste divji kostanj, poimenovan po njej. Nekaj metrov nižje ob cesti pa Mejačev hrast, za katerega pravijo, da ima železno srce, saj so vaščani nekoč vanj zabijali podkve, žeblje in drugo železje, ki jih je drevo sčasoma zaraslo. Vsa drevesa so zaščitena kot naravne vrednote, lipi in hrast s statusom državnega, jesen in divji kostanj pa lokalnega pomena.