Tisto za zraven

Pred dnevi je v Kulturnem hramu Ignacija Borštnika v Cerkljah dva koncerta razprodal Kr' Bis band, lahko bi rekli »kranjski za dodatek bend«. Gre namreč za priložnostno sestavljen pihalni orkester, v katerem so se po lani uspešni premieri letos že drugič zbrali nekdanji učenci Glasbene šole Kranj, ki so šolanje bodisi že zaključili bodisi nadaljujejo glasbeno šolanje na srednji ali visokošolski stopnji, oboji pa so željni igranja v skupnem orkestru. V slogu duhovitega naslova koncerta Vrnitev odpihanih so mladi pihnili prah z instrumentov in so v treh tednih ob koncu počitnic oziroma dopustov pod vodstvom dirigenta Tomaža Kukoviča naštudirali zahteven program glasbe iz filmov, ki se je niti profesionalni orkestri ne bi sramovali. Publika je nastopajoče nagradila s stoječim aplavzom in jih na oder priklicala za še tri dodatke. Zgodba je dvakrat pozitivna. Obiskovalci koncerta so preživeli čudovit večer ob dobri glasbi, ki jo v pihalni izvedbi s še nekaj dodanimi instrumenti redko slišijo, prav tako pa so na odru uživali izvajalci, ki so za trenutek pobegnili od siceršnjih študijskih ali službenih obveznosti in v dobri družbi počeli tisto, kar so se pred leti naučili v glasbeni šoli.

September je tudi čas, ko se v kulturnih ustanovah začenjajo nove umetniške sezone, znova pa oživijo tudi ljubiteljska kulturna društva, v katerih si mnogi prostovoljno dopolnjujejo svoj siceršnji življenjski utrip. Kljub temu da se je zamenjal družbeni sistem in imamo poleg službe vedno manj časa zase, se ljudje radi vključujejo v dejavnosti na različnih področjih ljubiteljske kulture. Znano je, da imamo Slovenci zelo bogato tradicijo zborovskega petja. Ste vedeli, da je prav sistematično ukvarjanje z zborovsko glasbo najbolj razširjena oblika ljubiteljske dejavnosti v Sloveniji, v katero je vključeno več kot 64 tisoč pevcev. Menda v Sloveniji deluje več sto različnih zborovskih in pevskih sestavov, kar potrjuje krilatico »trije Slovenci – zbor.« V številnih kulturnih društvih tako že snujejo nove ljubiteljske gledališke predstave, likovne sekcije pripravljajo razstave članov, folklorne skupine pripravljajo nove splete, občinske godbe že redno vadijo ...

Čeprav ljubitelji, kot že beseda pove, vse to počno »za zraven«, pa njihova produkcija pogosto dosega tudi profesionalne standarde. A to je že druga zgodba. Zagotovo je ukvarjanje z ljubiteljsko kulturo primerna duhovna hrana, ki v človeku spodbuja ustvarjalnost in kreativnost, in je »tisto za zraven«, kar človek danes še kako potrebuje, da lažje preživi vsakodnevni boj za ljubi kruhek.