Lepo sprejeti med domačini

Domačini v Nangomi v Zambiji že dobro poznajo slovenske medicinske humanitarne odprave, saj je tamkajšnja bolnišnica nastala s pomočjo dela slovenskih misijonarjev in medicinskih odprav. Na letošnji odpravi sta bila tudi Kranjčana Anja Vidmar in Miha Žibert.

Humanitarne odprave v sklopu Sekcije za tropsko medicino Medicinske fakultete v Ljubljani so se udeležili mladi zdravnik David Zupančič, absolventa medicine Anja Vidmar in Miha Žibert (Miha je v sredo diplomiral) in absolventki dentalne medicine Ester Petek in Ana Petek Bahar, ki sta do izida članka tudi že diplomirali. Odprava v Nangomo je trajala tri mesece, domov so se vrnili konec pomladi, zdaj pa sta Miha in Anja strnila še nekaj vtisov. Območje Nangome obsega več vasi, od glavnega mesta Lusake pa je oddaljeno 110 kilometrov. »Življenjski standard je z vidika zahodne družbe izredno slab, domovi so skromno opremljeni, odpadki ležijo povsod. Bolnišnica, v kateri smo večinoma delali, je zasnovana kot kompleks z bolnišničnimi oddelki, administracijo, cerkvijo, župniščem, stanovanjskimi prostori za zaposlene in njihove družine (ti so že bolje opremljeni) in Slovensko hišo, kjer so nastanjene slovenske odprave in zdravniki. Voda za bolnišnični kompleks prihaja iz vrtin, tako da je ob malo poguma pitna, zdravila so načeloma dostopna, a tudi hitro skopnijo, če bolnišnici zanje zmanjka denarja oz. zdravil zmanjka medicinskim odpravam. Bolnišnični oddelki so povečini precej umazani in neprijetnega vonja, higiena bolnikov pa prepuščena motivaciji svojcev,« sta opisala sogovornika in pojasnila, da so najpogostejše zdravstvene težave domačinov v povezavi s poškodbami, kot so zlomi, izvini, opekline, ugrizi kač in drugih živali, pa poškodbe iz prometnih nesreč. »Največjo obremenitev oddelkov pa predstavljajo okužbe, predvsem komplikacije okužbe z virusom HIV in bakterijo tuberkuloze, dostikrat imajo okužbo z obema hkrati. Pri starejših so pogoste pljučnice. Zaradi razširjenosti pitja alkohola in slabih higienskih razmer so pogosti hepatitisi. Slaba, enolična prehrana in parazitske okužbe so vzrok slabokrvnosti. Na oddelku je bil vedno vsaj en bolnik s hudo obliko malarije. Velik del bolnišnice je namenjen tudi porodnišnici z operacijsko dvorano. Zobozdravniki pa večinoma zobe ob težavah izpulijo, saj zdravljenje zob z drugimi metodami zahteva sodelovanje bolnika na daljši rok in skrb za zobe, česar pa med prebivalstvom v tako kratkem času ni mogoče doseči. Sami smo največ časa preživeli na oddelkih, kjer smo spremljali stanje bolnikov in predpisovali terapijo, večinoma ob sodelovanju z lokalnim zdravnikom. Ob večjih operacijah smo asistirali glavnemu zdravniku.«

Eden izmed uradnih jezikov v Zambiji je angleščina, a kot sta povedala sogovornika, jo obvladajo le bolj izobraženi, pri pogovoru s pacienti pa so pogosto potrebovali prevajalca. »Niti domača zdravnika nista vedno razumela pacientov, saj je v Zambiji kar 73 različnih jezikov. Naučili pa smo se par izrazov v činjandži, ki je skupni jezik.« Bolnišnica v Nangomi se širi iz leta v leto in letos bo že prvo leto obratovanja samostojnega otroškega oddelka. »Domačini so nas bili zelo veseli, starejši zaradi nove delovne moči, opreme in izkušenj, mlajši pa zaradi barvic, pobarvank in iger, ki smo se jih igrali v popoldanskem času. Sicer pa smo bili edini belci daleč naokoli in smo bili vsem strašno zanimivi,« sta še strnila Anja in Miha, o tem, kaj pomeni zanju ta izkušnja, pa povedala: »Dosti bolj sva začela ceniti varnost, ki jo imamo v Sloveniji; od finančne pomoči države, kvalitetnih šol, varnih cest pa vse do varne prehrane. Začela sva razumeti, kako zelo pomembna je izobrazba. Veliko stvari, ki so nam samoumevne, predstavljajo njim velik problem, npr. množenje na pamet, vztrajanje pri jemanju zdravil, osnovno vzdrževanje cest.«