O stanju v Uniji 2017
Jean-Claude Juncker, prvi mož evropolitike, je stari politični maček v dobrem smislu te besede. Izkaže se tudi, ko je treba za govorniški pult. Tako je bilo 13. septembra, ko je nastopil v Evropskem parlamentu v Strasbourgu …
Junckerjev govor
Juncker, po rodu Luksemburžan (1954) in že tri leta predsednik Evropske komisije, ni najvišji evropski politik samo formalno, po položaju, ampak prednjači tudi po dolžini političnega staža, po izkušnjah, znanju jezikov, diplomatski spretnosti in še čem. V tradicionalnem nagovoru o stanju v Uniji je povzel optimistično vzdušje po več zmagah proevropskih sil v državah EU, ob gospodarski rasti in rekordni zaposlenosti; navdahnilo ga je tudi očitno obnovljeno zaupanje državljanov v unijo po udarcih, kakršna sta brexit in nastop ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je v svetovno politiko privihral kot kak orkan. Evropski premier je svoj nastop sklenil takole: »Spoštovane poslanke in poslanci, vizija enotnejše, močnejše in bolj demokratične Evrope, kakršno predstavljam danes, združuje elemente iz vseh scenarijev, ki sem jih predlagal marca. Toda naša prihodnost ne more ostati scenarij, osnutek ali ena od mnogih zamisli. Jutrišnjo Unijo moramo pripraviti danes. Danes dopoldne sem predsedniku Tajaniju, predsedniku Tusku ter vsem, ki predsedujejo Svetu oziroma mu bodo predsedovali od danes do marca 2019, poslal naš načrt, v katerem so opisani naslednji koraki, ki bi jih morali storiti. Pomemben element bodo načrti, ki jih bo Komisija predstavila maja 2018 o tem, kako naj prihodnji proračun EU zagotovi, da bomo uresničili svoje ambicije in izpolnili vse svoje obljube. 29. marca 2019 bo Združeno kraljestvo izstopilo iz Evropske unije. To bo zelo žalosten in tragičen trenutek. Vedno ga bomo obžalovali. A spoštovati moramo voljo britanskega naroda. 30. marca 2019 bomo postali Unija sedemindvajsetih. Predlagam, da se – 27 držav članic in institucije EU – dobro pripravimo na ta trenutek. Volitve v Evropski parlament bodo le nekaj tednov pozneje, maja 2019. Evropejci imajo takrat zmenek z demokracijo. Ko se bodo podali na volišča, morajo jasno razumeti, kako se bo Evropska unija razvijala v prihodnjih letih. Zato pozivam predsednika Tuska in Romunijo, državo, ki bo predsedovala v prvi polovici leta 2019, naj 30. marca 2019 organizirata poseben vrh v Romuniji. Želel bi si, da bi bilo prizorišče tega vrha čudovito starodavno mesto Sibiu, ki ga sam poznam pod imenom Hermannstadt. To bo primeren trenutek, da se zberemo in sprejmemo odločitve, potrebne za enotnejšo, močnejšo in bolj demokratično Evropo. Upam, da se bodo Evropejci 30. marca 2019 prebudili v Unijo, kjer vsi branimo naše vrednote. Kjer vse države članice dosledno spoštujejo pravno državo. Kjer se od vseh držav članic EU pričakuje polnopravno članstvo v evroobmočju, bančni uniji in schengenskem območju. Kjer smo podprli temelje naše ekonomske in monetarne unije, da bomo lahko svojo enotno valuto branili tako v dobrih kot v slabih časih, ne da bi za to potrebovali zunanjo pomoč. Kjer bo naš enotni trg pravičnejši do delavcev in delavk z vzhoda in zahoda. Kjer se nam je uspelo dogovoriti o močnem stebru socialnih standardov. Kjer bo dobiček obdavčen tam, kjer je nastal. Kjer teroristi ne najdejo lukenj v zakonih, ki bi jih lahko izkoristili. Kjer smo se dogovorili o pravi evropski obrambni uniji. Kjer en sam predsednik vodi delo Komisije in Evropskega sveta, potem ko je bil demokratično izvoljen po vseevropski volilni kampanji. Če se bodo naši državljani 30. marca 2019 prebudili v tako Unijo, bodo nekaj tednov pozneje na volitvah v Evropski parlament gotovo lahko oddali svoj glas trdno prepričani, da je naša Unija pravi kraj zanje.« (Vir: ec.europa.eu)
Smrt na Saturnu
Zdaj pa iz Evrope poglejmo še na Saturn. V petek, 15. septembra, je Nasina veteranska sonda Cassini sklenila svojo 20 let trajajočo misijo; 13 jih je preždela v sistemu planeta Saturn, ki vsebuje prstane in več kot 60 lun. Nazadnje ji je zmanjkalo potisnih kemikalij za spreminjanje smeri, pod nadzorom z Zemlje (da ne bi kontaminirala katere od Saturnovih lun) se je potopila v strupeno atmosfero in zgorela. Ta 2,5-tonska naprava je od izstrelitve leta 1997 po vesolju prepotovala več kot 8 milijard kilometrov, planet Saturn obkrožila skoraj 300-krat, odkrila sedem novih lun, ujela čist medzvezdni prah, zagotovila za slabih 700 gigabajtov znanstvenih podatkov … Fascinantno, ne bomo je pozabili!
Ne bodimo nevtralni!
»Najtemnejši del pekla je rezerviran za tiste, ki v času velike moralne krize ostanejo nevtralni.« To je pred 700 leti zapisal veliki Dante Alighieri (1265–1321) in tudi tega ne smemo pozabiti.