Prikaz ribanja in tlačenja zelja

Ni ga čez zaloško zelje

Program tretjega Praznika zelja na Zalem Logu je okrnilo slabo vreme, ki je botrovalo tudi manjšemu obisku. Prepoznavnost zaloškega zelja se sicer v zadnjih letih znova povečuje.

Zali Log – Na Zalem Logu je od četrtka do nedelje potekal tretji Praznik zelja. Etnografsko prireditev, posvečeno njihovemu zelju, je prav vse dni spremljalo slabo vreme, ki je botrovalo tudi slabšemu obisku. Program sobotnega, glavnega dogajanja so organizatorji morali celo okrniti, a so si obiskovalci kljub temu lahko ogledali ribanje in tlačenje zelja ter obdelavo škrilja, pričakal jih je tudi degustacijski kotiček z zeljnimi jedmi. Poleg običajnih so lahko poskusili tudi nevsakdanje jedi iz zelja: zeljno potico, zavitek, musako in polentino pito, široke rezance z zeljem in orehi pa tudi Zelouca – avtohtono žganico iz zelja … Uživali so tudi v petju, plesu in recitacijah zaloških otrok ter nastopu harmonikarjev iz Železnikov.

V Kulturnem in turističnem društvu Zali Log so bili po besedah predsednice Klavdije Škulj kljub vsemu zadovoljni s prireditvijo: »Glede na slabo vreme je bil obisk vseeno boljši, kot smo pričakovali. Veseli nas, da je zaloško zelje zopet bolj prepoznavno, verjetno tudi po zaslugi naše prireditve. Vmes so bila obdobja, ko se je nanj kar malo pozabilo, sedaj pa je veliko povpraševanje po njem. Sprašujejo nas tudi po receptih za zeljne jedi, ki jih pripravljamo za obiskovalce Praznika zelja, še zlasti za zeljno potico in zavitek.« Zalemu Logu sicer pravijo tudi deželica sence in zelja, saj zaradi sence in zemlje pri njih raste posebno zelje z mehkejšimi glavami, je dodala.

»Čez zaloško zelje ga ni, veliko boljši je od tistega na tržnicah. Zelo je mehek in je super za solato, a ga je težko dobiti,« nam je zaupala Sonja Martinčič iz Železnikov, po tem ko je na prireditvi kupila nekaj glav zaloškega zelja. Žal so ga lahko ponudili le okoli trideset glav, saj večina še ni dozorelo, bo pa zaradi suše in škodljivcev letos slabša letina. Na Zalem Logu sicer še danes pri skoraj vsaki hiši pridelujejo zelje, a večinoma za lastne potrebe ter za sorodnike in prijatelje, na dveh kmetijah pa tudi za prodajo strankam, a je povpraševanje večje od ponudbe.

Na letošnjem Prazniku zelja je bila precej pozornosti deležna tudi razstava fotografij in časopisnih člankov o poplavah leta 2007, ki je bila skupaj z razstavo ročnih del domačink vse od četrtka na ogled v kulturnem domu. V petek so se obiskovalci zabavali ob skečih na temo zelja in vaškega življenja v izvedbi Turističnega društva Žirovski Vrh, Praznik zelja pa so sklenili v nedeljo z nastopom čarovnika in vaškim druženjem.