Le malo je tal, ki jih ni treba apniti

Rodovitnost kislih tal je možno izboljšati z apnenjem. »V Sloveniji je le malo tal, ki jih ni treba apniti,« je na predstavitvi strojev za apnenje tal in druge kmetijske tehnike dejala Marija Kalan iz KGZ Kranj.

Zalog pri Cerkljah – Strojni krožek Pšata Bistrica je v sodelovanju s Kmetijsko-gozdarskim zavodom (KGZ) Kranj pripravil v soboto na njivi Marka Hafnerja v Zalogu predstavitev in praktični prikaz delovanja strojev za apnenje in gnojenje tal in drugih kmetijskih strojev. Podjetje Agro Jenko je predstavilo MaterMaccove sejalnice pa tudi dve novosti – škropilnico in trosilnik za mineralna gnojila, IGM Zagorje apnenje tal, Timac Agro gnojenje tal, podjetje Interkorn semena trav in detelj ter strniščne dosevke, Gorenc – Igor Stare protip gruberja (podrahljača), podjetje Ascon pa je precejšnjo pozornost vzbujalo s traktorjem Arbos, ki je novost na slovenskem trgu. V teoretičnem delu srečanja je Marija Kalan, specialistka za rastlinsko pridelavo v Kmetijsko-gozdarskem zavodu Kranj, predstavila apnenje, gnojenje in obdelovanje tal, zbranim pridelovalcem pa je dala tudi nekaj koristnih nasvetov, na kaj morajo paziti pri jesenski setvi.

Kot je dejala, je od kislosti tal odvisna tudi rodovitnost, saj rastline v kislih tleh nekatera hranila težje sprejemajo, poslabša se dostopnost hranil, upočasnijo pa se tudi drugi procesi, ki so pomembni za rast rastlin. Med vsemi kmetijskimi rastlinami so na kisla tla najbolj občutljive stročnice, vrtnine, okopavine, trave, žita in koruza. Na kislost tal kaže vrednost pH, ki je odvisna od teksture tal in vsebnosti humusa. Težja in zbita tla so bolj kisla kot na primer lažja z veliko vsebnostjo humusa. Če je optimalna vrednost pH nižja od 5,6, je tla treba apniti ali razkisati. »V Sloveniji je zelo malo tal, ki jih ni treba apniti,« je dejala Kalanova in še povedala, da na kmetijah za apnenje uporabljajo naravne materiale z vsebnostjo kalcija, to so apnenec, dolomit, lahko tudi apno. Količina, ki jo morajo zagotoviti za apnenje, je odvisna od kislosti tal, kar najbolje pokaže kemična analiza tal. Zaželeno je, da so materiali za apnenje čim bolj fini in da se v tleh hitro razgrajujejo, saj je od tega odvisna tudi hitrost razkisanja tal. Najprimernejši čas za apnenje je po spravilu pridelkov ali izven časa rasti.

»Pri načrtovanju gnojenja je pomembno, da na kmetiji naredijo bilanco oziroma gnojilni načrt, iz katerega je razvidno, koliko hranil je v živinskih gnojilih, ki nastajajo na kmetiji, in kakšne so potrebe po hranilih, pri tem pa je treba upoštevati tudi pričakovane pridelke,« je dejala Kalanova in kmetom svetovala, da naj na kmetijah pred jesensko setvijo razmislijo o kolobarju in o potrebah po žitih, pri izbiri semena dajo prednost certificiranemu semenu in se odločijo za sorte, ki so na seznamih priporočenih sort, pred setvijo odstranijo plevele, poskrbijo za pravočasno setev, dobro nastavijo sejalnico ...