O še kako živih mrtvecih

Prva premiera Prešernovega gledališča v novi gledališki sezoni bo krstna uprizoritev črne komedije Pesmi živih mrtvecev dramatika Matjaža Zupančiča, ki predstavo tudi režira. Kranjčani so v koprodukciji moči združili s Slovenskim ljudskim gledališčem Celje.

Kranj – Ob novi koprodukciji obeh gledališč, lani sta sodelovali pri uprizoritvi Nušićeve komedije Žalujoča družina, ki je na slovenskih in tudi nekaj festivalskih odrih v tujini doživela okrog petdeset ponovitev, sta zadovoljstvo izrazili obe direktorici – Mirjam Drnovšček iz Prešernovega gledališča in Tina Kosi iz SLG Celje. „Združevanje dveh ansamblov je sicer organizacijsko lahko zelo zahtevno, a naše dobre izkušnje iz lanske sezone so nas prepričale tudi tokrat. Vesela sem, da gre za izvirno slovensko dramo tako uglednega dramatika, kot je Matjaž Zupančič, katere tematika je aktualna in v kontekstu dolgoletne usmeritve našega gledališča – nastavljati ogledalo družbi,“ je povedala Drnovščkova, celjska kolegica Kosijeva pa je ob tem poudarila še nekatere prednosti koprodukcij: „Predstava bo imela daljše življenje in več ponovitev, pozitivno je mešanje energij obeh ansamblov, aktualno je pridobivanje novih izkušenj in spoznanj, novi igralski obrazi so popestritev za publiko v obeh mestih, seveda pa je pomemben tudi finančni vidik, saj smo v zadnjih letih gledališča izgubila kar precej programskega denarja.“ Obe sta prepričani o uspehu predstave, saj je ta aktualna, komunikativna, ostra in jo hkrati odlikuje svojevrsten humor.

„Tokratna igralska zasedba obeh gledališč je takšna, kot da bi dramatik pisal posebej zanjo. Kar nekaj časa smo iskali pravo zasedbo, se trudili zanjo, zdaj pa kaže, kot da nam je ta padla z neba, tako dobro deluje na odru. Igralci so prepoznali možnost oblikovati vrhunske vloge,“ je povedala umetniška vodja Prešernovega gledališča Marinka Poštrak, ki krstno izvedbo leta 2015 za Grumovo nagrado nominiranega besedila označuje tudi za praznik slovenske dramatike.

Predstava se ukvarja z vprašanjem, kakšen je odnos med neoliberalizmom in množico živih mrtvecev, ki se sprehajajo in bivajo v sodobni družbi. Avtor Matjaž Zupančič izhaja iz dogodkov izpred nekaj let, ko so se demonstracije vrstile od New Yorka do Ljubljane. „To je bil upor proti brutalnemu neoliberalizmu, besedilo pa je na eni strani hommage tem vstajam, po drugi strani pa govori o tem, kako neka utopija pristane na trda tla drugačne realnosti. Moje pisanje je pravzaprav sprožila izjava takratne vladajoče politike, ki je množico demonstrantov označila za zombije,“ o besedilu razmišlja avtor Matjaž Zupančič. Za demonstranta, ki je osumljen, da naj bi vidnemu mednarodnemu politiku odgriznil košček ušesa, se izkaže, da je bil v času tega dogodka že dvajset ur mrtev. Politika ustanovi komisijo, ki dela seveda ne opravi do konca. „Zgodba je nekje med resnim in smešnim, tako pač doživljam svet in tudi samega sebe,“ v duhovitem tonu dodaja Zupančič.

To potrjuje tudi dramaturginja predstave Alja Predan: „Matjaž piše svojevrstno politično dramatiko, ne v smislu pamfletov ali agitpropa, zanima ga širša družbena satira. V tej zgodbi gre za trk nemočnega posameznika in družbene mašinerije, v katero se ta posameznik ujame in ga ta melje ter na koncu tudi zmelje. Igra pa se dotika tudi resnih bivanjskih tem in eksistence kot take. Igralci so se imenitno ujeli, kot bi bili že od nekdaj uigrani za to igro.“

Nosilec glavne vloge predsednika Peter Musevski je poudaril, da živimo v času, ko v družbi ni nobene empatije več, kar se kaže tudi v psihopatskosti likov v predstavi. Ti se borijo samo za svojo pozicijo v družbi in nič drugega. „Gledališka ekipa je odlična, Matjaža pa lahko primerjam s trenerjem naših košarkarjev na evropskem prvenstvu Kokoškovim. V nas je znal vzbuditi ekipni duh, zato nam gre tudi dobro,“ je na zanj značilen način duhovit Musevski.