Brezpotja

»Vsaka knjiga je kot otrok, ki se ga veseliš, ko se rodi. Na svojo prvo knjigo Manj znane poti slovenskih gora imam še posebej lepe spomine, saj je že takoj po svojem izidu naletela na velik odziv. Od njene prve izdaje je minilo že deset let, zanimanje zanjo pa še vedno ni usahnilo. Dobil sem potrditev, da je bila odločitev, ljudem približati svoja doživetja v brezpotnem svetu in jih navdušiti za odkrivanje manj znanih predelov naših gora, pravilna. Sam sem svoj namen dosegel in upam si trditi, da je večina tistih, ki so od vodnika pričakovali nekakšen presežek, nekakšno alternativo planinskim potem, to tudi dobila. Danes namreč srečujem ljubitelje brezpotij povsod po slovenskih gorah in z mnogimi tudi z veseljem poklepetam. V zadnjih dveh desetletjih se je marsikaj spremenilo, tako v gorah kot v samem pristopu do hoje po brezpotjih. Nekatere stezice so bolj uhojene, druge še bolj zaraščene. Zgodilo se je nekaj podorov, snežni plazovi so povzročili nove poseke, pojavile so se nove poti. Tudi človek je tu in tam posegel višje kot pred desetimi leti, presenetile nas bodo nove gozdne ceste, ki so speljane iz dolin visoko pod vrhove. Po drugi strani pa je danes ljubiteljev brezpotij več kot pred desetimi leti. Če so bila brezpotja takrat še tabu, danes niso več. Gorniki so bolje pripravljeni in opremljeni ter manj boječi, saj se lotevajo tur, ki so bile še nedolgo tega namenjene zgolj alpinistom. Vodeni izleti v brezpotja niso več redkost. Nekatere ture sem tokrat načrtoval tako, kot jih imajo v svojih programih gorski vodniki, tako da pomenijo tudi povabilo na njihove ture … Hoja po brezpotju mi pomeni raziskovanje, tudi ustvarjanje, doživljam jo kot popolno svobodo. Pred novimi cilji čutim prijetno notranjo napetost, ki se na turi spremeni v neizmerno uživanje ob odkrivanju novega. Upam, da boste podobno čutili tudi vi, ko se boste podali na opisane ture.« (Str. 8–9)

Tale knjiga se mi zdi prav izzivalna. Vabi nas na 50 brezpotnih tur, 11 jih je v Kamniško-Savinjskih Alpah, tri so v Karavankah, kar 36 pa v Julijskih Alpah. Ko sem bil mlajši, sem se nekoliko poskusil tudi v alpinizmu in od takrat poznam vzpon po Slovenski smeri v triglavski Steni s Frelihovim izstopom. Ko sva s soplezalcem nekoč zlezla Tschadov steber v Travniku, naju je prehitel močan dež in dohitela noč; v njej sva sestopila s Travnika čez Mojstrovko do poti z Male Mojstrovke in po njej na Vršič. Tudi tura Greben Mojstrovke–Travnik in Šite je ena od predlaganih … Knjiga za gorske sladokusce!