Jože Koželj, direktor podjetja Koželj – hiša dobrih vin

Pravljični Festvina

Priljubljena novembrska festivala, Slovenski festival vin in Festival kulinarike, bosta letos doživela že svojo dvajseto in deseto izvedbo, v Kongresnem centru na Brdu pri Kranju pa je v ponedeljek Festvina potekal sedmič. Sedmica pa tako vemo, da je pravljično število.

Koželjeva Hiša dobrih vin ima korenine v Mostah pri Komendi in postaja iz leta v leto bolj prepoznavna. Najprej je bila s svojo pestro ponudbo zanimiva bolj strokovni javnosti, gostincem, tistim, ki so delali v hotelirstvu, turizmu; vse več pa je tudi posameznikov, ki v njej najdejo tisto, kar zadovolji njihov vinski okus. Bi štajerca, primorca, morda kakšno penino, tudi italijana, francoza – govorimo o vinih, da ne bo pomote. V Hiši se spoznajo tudi na kup drugih stvari, ki so v povezavi z vinskim svetom, in nekaj novosti smo lahko videli tudi na letošnjem Festvinu, kjer se je predstavilo več kot sedemdeset slovenskih in tujih vinskih hiš. Dogajanje je pospremila okusna brdska kulinarika – pri sendviču, ki so ga sestavljale rezine hrbta govedine angus z žara v ravno prav popečenem kruhu s solatko, krešo in mangovim čatnijem (chutneyjem), sirom Camembert, malinovo šalotko in vinsko redukcijo, je bila vedno vrsta. Koželjev Festvina se je zaključil z večerno zabavo na Račjem otoku, ob zvokih glasbe.

Peneča vina so v porastu, kar smo videli tudi na delavnici, ki so jo v sklopu dogajanja organizirali prvič. Bila je na temo penin in šampanjcev, slušateljev je bilo veliko. Med njimi smo opazili znane in manj znane gostince, obraze vinske stroke, kot tudi le ljubitelje penečih vin. Delavnico je vodil Leon Beton, vinski strokovnjak, somelje, degustator in publicist. Predstavil je svoj pogled na penine, šampanjce in druga peneča vina; nekaj osnov, ki odlikujejo ene in druge, se dotaknil zgodovine; potem pa je sledila še slepa degustacija šestih izbranih »mehurčkov«. Tako se je vsak za najljubši okus dejansko odločil zato, ker mu je bilo vino všeč.

Po mnenju Leona Betona so penine kot knjiga: ne smeš verjeti tistemu, kar je na naslovnici, in niti ne hvalam na zadnji strani – o vsebini se moraš prepričati sam.

Kultura pitja vina je v Sloveniji v zadnjih letih zelo napredovala. Vse več okušamo, smo bolj odprti za nove, tudi tuje okuse. Vinski festivali so vedno bolj obiskani in poleg številnih radovednih moških je vse več žensk, ki jih zanima tudi strokovni del – sam proces od grozdja do žlahtne tekočine v kozarcu –, in ne samo končni produkt.