Politika potrebuje nove ljudi

Tako je prepričan kamniški župan Marjan Šarec, ki je v ponedeljek na Državno volilno komisijo vložil kandidaturo za predsedniške volitve. Podpisov je zbral veliko več, kot je bilo potrebnih, in čeprav ga visoka podpora ne preseneča, opozarja, da štejejo le oddane glasovnice na volitvah.

Kamnik – Marjan Šarec, ki kandidira s podporo svoje stranke (Lista Marjana Šarca), je v minulih dneh podpise zbiral na dvajsetih stojnicah in potrebnih tri tisoč zbral v zgolj sedmih dneh, do vložitve uradne kandidature pa se jih je nabralo že več kot 4500.

»Pomembno dejanje je za nami, zbrani podpisi so pogoj za začetek kampanje in šele zdaj se začenja zares. Prav nič ti ne pomaga, če si ogleduješ jedilnik v restavraciji na vlaku, če nisi kupil vozovnice za vlak. Ta etapa je bila težka, a je za nami, zdaj gremo naprej,« nam je povedal v sredo in poudaril, da so se njegovi ekipi pridružili prostovoljci iz vse Slovenije, čeprav jih niso posebej iskali, je pa res, da so se na kampanjo pripravljali dlje časa. Med njegovimi podporniki so – tako kažejo tudi ankete – državljani vseh starosti in poklicev. »Ne izpostavljam nobene določene skupine volivcev, nagovarjam vse dobro misleče ljudi po vsej državi. Moja prednost je zagotovo v tem, da imam sedemletne izkušnje z vodenjem občine Kamnik in številne konkretne rezultate, hkrati pa sem relativno mlad in nisem soodgovoren za stanje v državi, kakršnemu smo priča. Res ni vse slabo, a Slovenija je zamudila marsikatero priložnost in ni prav, da rešitve prepustimo tistim, ki so v resnici del problema. Čas je, da se funkcije zamenjajo, saj niso rezervirane samo za eno vrsto ljudi, zato pa imamo volitve,« pravi skoraj 40-letni diplomirani igralec iz Šmarce pri Kamniku, ki priznava, da ga politika zanima že od malega. Prav tako zgodovina, ki jo rad preučuje in prebira v svojem prostem času, kar pripomore tudi k njegovi široki razgledanosti, s katero zna presenetiti mnoge, ki ga še ne poznajo.

Zaveda se, da bo v predsedniški kampanji moral razkriti tudi del svojega zasebnega življenja, saj volivci volijo osebe, in ne (vselej) programov. »Razkril bom toliko, kot bo to potrebno, ne zdi pa se mi smiselno izpostavljati svojih otrok, da bi zato morda dobil kak glas več – otroci ne kandidirajo, tudi moja žena ne. Kakšnega velikega izpostavljanja ni pričakovati,« pravi Šarec, ki ga pri odločitvah podpira žena Barbara, srednješolska profesorica, s katero ima dve hčerki, desetletno Vivijano in osemletno Gabrijelo. »Moje zasebno življenje ni nič posebnega,« skromno pripomni in prizna, da se najraje sprošča doma ob dobri knjigi in z deli okoli hiše in da rad tudi kaj skuha.

Napovedi, da naj bi se pomeril z Borutom Pahorjem v drugem krogu, ne želi komentirati, prav tako se ne ukvarja s pričakovanji. »Potrudil se bom, dal bom vse od sebe, odločili bodo pa volivci. Če je nekaj odvisno samo od mene, si zadam cilj in vem, da ga bom uresničil. Na volitvah pa so glavni ljudje, ki volijo. Možna je seveda tudi zmaga, drugače ne bi kandidiral. Si pa želim visoke volilne udeležbe, ne le na teh volitvah, ampak tudi na vseh drugih. Če bo ta še naprej padala, bomo enkrat ugotovili, da volitev sploh ne potrebujemo več. Želim si, da bi ljudje spet dobili zavest, da so volitve pomembne, da imajo to moč odločanja. Kajti volitve so osnova demokracije.«

Čemu bi kot predsednik države dajali največji pomen? »Predsednik mora biti prvi, ki poudarja državnost, in nič čudnega, da mladi danes nimajo spoštovanja do lastne države, ker tega ne vidijo pri odraslih. Če vidijo predsednika, ki teče v pajkicah ali v obleki stoje vesla, potem bodo imeli tak pogled na državnost. Mladih ne smemo v nekaj siliti, samo zgled jim moramo dati. Ker ne cenimo državnih simbolov, ne cenimo niti policije, ne vojske, nobene avtoritete in ena od nalog predsednika je, da to spodbuja. Ne le predsednik, vsak funkcionar bi moral zelo paziti, kaj sporoča s svojo javno podobo. Ljudje nimajo več predstave, kaj predsednik je oz. kaj bi moral biti, podobno, kot otroci mislijo, da je krava vijolične barve,« je kritičen Šarec, ki bi kot predsednik precej energije vložil tudi v ureditev podhranjenega in zastarelega obrambno-varnostnega sistema in ureditve statusa gasilcev.

Podpore političnih strank ne išče, kam pa sodi sam – na levo ali desno stran? »Res je, da hodim v cerkev, in res je, da sem reden udeleženec proslav NOB. Vera je za moje pojme intimna stvar vsakega posameznika in prav je, da je cerkev ločena od države – to, da naj 'levičarji' ne hodijo v cerkev, je le še ena od zablod. Politične delitve na leve in desne v osnovi niso slabe, saj je normalno, da nimamo vsi enakih pogledov, a problem je v skrajnosti enih in drugih in v tem, da delamo delitve na podlagi sedemdeset let starih zamer. Seveda pa z vsake strani lahko vzamemo kaj dobrega. Življenje namreč ni črno-belo,« še pravi Šarec in zaključi z mislijo, da takšne zablode lahko presežemo le z novimi ljudmi v politiki.