Lesni peleti so vse bolj kakovostni

Letos so bili rezultati testiranja peletov zelo spodbudni: med petindvajsetimi vzorci ni bilo nobenega neustreznega, kar tri petine pa se jih je uvrstilo v najvišji kakovostni razred.

Kranj – Po podatkih Gozdarskega inštituta Slovenije je lani proizvodnja lesnih peletov v Sloveniji znašala skoraj 120 tisoč ton, a je bila še vedno bistveno manjša od potreb, ki jih ocenjujejo na več kot 170 tisoč ton. Slovenija pri tem kljub povečevanju proizvodnje še vedno ostaja velika uvoznica peletov, večino jih uvozi iz Romunije, sledijo pa Bosna in Hercegovina, Hrvaška in Avstrija.

Ko so v Zvezi potrošnikov Slovenije pred štirimi leti prvič izvedli analizo kakovosti peletov na slovenskem trgu, kar 30 odstotkov vzorcev ni ustrezalo nobenemu kakovostnemu razredu, le 10 odstotkov vzorcev pa je bilo uvrščenih v prvi razred. Rezultati letošnjega preizkusa so takšni, kot so jih vajeni na najbolj razvitih trgih: med 25 vzorci so bili sicer štirje, ki sicer niso ustrezali označeni kakovosti, a nobeden od njih ni bil neustrezen. »Zdaj lahko zgolj upamo, da to pomeni dokončno ureditev trga, kar pa bomo seveda preverili na naslednjih testih,« pravijo v Zvezi potrošnikov Slovenije, kjer potrošnikom tudi svetujejo, da pri nakupu upoštevajo rezultate testiranja, ki so prosto dostopni na njihovi spletni strani. Rezultati med drugim razkrivajo, da je vrečo peletov, ki so ocenjeni zelo dobro, možno kupiti za 3,71 evra, medtem ko za pelete z oceno pomanjkljivo lahko odštejejo celo več ali le malenkost manj, na primer 3,63 evra.

V Sloveniji bi lesni peleti kot eden obnovljivih virov za ogrevanje lahko dobili v prihodnje večjo vlogo ali vsaj takšno, kot jo imajo v Avstriji in v Skandinaviji, pri tem pa v zvezi potrošnikov opozarjajo, da niso dovolj le kakovostni peleti, pač pa tudi kakovostne peči in ustrezno nastavljen sistem gorenja in odvajanja plinov.

Zveza potrošnikov je izvedla test v okviru projekta Čisti peleti, ki ga sofinancira tudi Eko sklad.