Ko svetloba prijateljuje s temo

Večeri v Layerjevi hiši, Stolpu Škrlovec, na vrtu gradu Khislstein, na Tomšičevi ulici, skratka širši kulturni četrti starega dela Kranja bodo od srede do konca meseca svetlejši kot običajno.

Kranj – Kulturna četrt se v septembrskih večerih spreminja v svetlobno četrt. Obsežen kulturno-umetniški projekt Svetlobna gverila, ki že enajst let običajno mesec dni v pozni pomladi na poseben način razsvetli Ljubljano, je svojo mini izdajo te dni dobil tudi v Kranju. S sprehodom po sedemnajstih lokacijah smo si njeno premiero ogledali v torek. „Dve točki sta, ki že vsa ta leta gradita Svetlobno gverilo. Zanimajo nas svetlobni umetniški projekti, seveda pa nas zanima tudi javni prostor. Združevanje obeh je Svetlobna gverila. Vsakič na določeno temo v različnih delih mesta pripravimo svetlobne umetniške projekte, od svetlobnih slik, objektov, projekcij instalacij, performansov …“ pojasnjuje Katerina Mirović, skupaj z Aleksandro Stratimirović idejna pobudnica in ustanoviteljica Svetlobne gverile, katere organizator je Forum Ljubljana. Projekt, ko po drugih mestih Slovenije predstavljajo oziroma na neki način reciklirajo projekte, ki so jih na preteklih „gverilah“ predstavljali v Ljubljani, ima naslov Reakcija. „S kranjskimi partnerji Zavodom Carnica smo takoj našli skupni jezik. Poleg naših produkcij so k sodelovanju pritegnili tudi avtorje iz Kranja in okolice,“ poudarja Mirovićeva.

Torkovi popotniki po Svetlobni gverili smo tako sprehod začeli v Layerjevi hiši z razstavo najnovejših svetlobnih objektov, tokrat jih je avtorica naslovila z Inside – Outside, iz umetniške delavnice Andreje Eržen. Fotograf Uroš Frelih je interesentom v kreativni temnici risal svetlobne dodatke, Mirjam Čančer preko podob na polaroidnih fotografijah manipulira z gledalci, skrivni vrt med Layerjevo hišo in Stolpom Škrlovec nam je razkril svetlobno instalacijo 150 cvetlic Sophie Guyot. V Stolpu Škrlovec serijo svetlobnih slik z naslovom Familija predstavlja domači umetnik Andrej Štular, v Mergentalerjevi ulični galeriji pa kranjski vizualni umetnik Nejc Zajec predstavlja Nevidno prihodnost, ko z uporabo treh barv – rdeče, zelene in modre – spreminja posamezne podobe na velikih plakatih. Takoj za vogalom nasproti kranjskega javnega stranišča je z UV-svetlobo osvetlil tamkajšnje grafite, ki tako izstopijo kot sveže narisani, čeprav so tam mogoče že deset in več let. Navdušuje instalacija z naslovom Nočni obiskovalci Katje Paternoster na Vrtu gradu Khislstein. Divje prašiče, lisico, kavko ter peteline in kokoši, izdelane iz žice, je osvetlila in umestila v park in s tem ustvarila njihovo sobivanje s človekom v urbanem prostoru. Vrnimo se v Layerjevo hišo, kjer sodelujemo v interaktivnem projektu Bright talk študentov Akademije za likovno umetnost in oblikovanje, bolj kričimo v mikrofon, več luči se bo prižgalo. Za prijeten zaključek sprehoda je poskrbela Sara Hostnik s svetlobnimi risbami na najbližjo fasado v družbi muzike saksofonista Gala Grobovška.

Na kateri koli od „svetlobnih točk“ si vzemite popotni načrt in krenite po kakih petnajstih prizoriščih. Svetlobna gverila pa ima posebnost. Kjer se z njo srečamo v javnem prostoru, deluje samo v nočnem času, ko se prižge javna mestna razsvetljava, medtem ko je v galerijah na ogled tudi večji del dneva.