Izmena. Ob 14. uri pred Alpino Žiri. Tako so zapisali pod fotografijo, ki je bila objavljena 4. januarja leta 1960. Njen avtor ni napisan.

Glas kar trikrat na teden

Sedemdeset let Gorenjskega glasa (8)

Ime časopisa Glas Gorenjske je postalo z novembrom leta 1960 zgodovina. V soboto, 5. novembra, je bilo na prvi strani natisnjeno novo ime časopisa: Glas. Pridevnik »gorenjski« je šel kar za nekaj let v pozabo, čeprav je bil časopis za večino bralcev in naročnikov še vedno »Gorenjc«, »Gorenjski glas« ali »Glas Gorenjske«. Uprava in uredništvo pod vodstvom Slavka Beznika in odgovornega urednika Vojka Novaka, ki se je leta 1961 poslovil s tega položaja, je začela s tem uresničevati cilj, da časopis ne bi bil zaprt le za gorenjske meje, ampak naj bi jih prestopil. Pridevnik »gorenjski« bi bil pri tem lahko moteč. S prvim januarjem leta 1960 pa je začel časopis izhajati trikrat tedensko, ob ponedeljkih, sredah in sobotah, sčasoma pa naj bi postal dnevnik, kar je bil projekt Slavka Beznika. Žal, pove danes, med politiki ni našel ustrezne podpore.

Časopis je napredoval. V uvodniku s prve številke v letu 1960 (izšla je 4. januarja) preberemo, da ima časopis vedno več naročnikov in da so zadnjo številko natisnili v 13.002 izvodih! Število naročnikov se je najbolj povečalo na Jesenicah, in sicer za sto odstotkov, veliko pa v Železnikih in v Žireh. Največ jih je ostalo na območju Kranja, kar 5080. Upoštevani so tako naročniški izvodi kot kolportaža. V Škofji Loki je šlo med bralce 1750 izvodov, na Jesenicah 1405 izvodov, v Tržiču 1235 izvodov, v Radovljici 1085 izvodov, na Bledu 535 izvodov, v Železnikih 430 izvodov in v Bohinju 492 izvodov!

Uredništvo je uvajalo nove rubrike. Slikanica je bila stalnica. Leta 1960 je izhajala Lovčeva hči. Pisal jo je Tone Svetina, risal pa Milan Batista. Legendarni Jež je še naprej pikal v gorenjske nepravilnosti, nova pa je bila rubrika Glas bralcev. Prvi pismi za to rubriko sta napisala Ivan Kalan s Sovodnja in Alojz Vovk z Mlina pri Bledu. Tedanji Gorenjski tisk je na Jesenicah v telovadnici bivše meščanske šole odprl tiskarski obrat. V te prostore se je preselila tudi podružnica Gorenjskega glasa.

Časopis je v leto 1962 stopil optimistično. Za nove naročnike je bila znova organizirana nagradna igra, uredništvo pa je napovedalo novost: prilogo Glasova panorama, ki bi prinašala zahtevnejše in pestrejše branje in razširila krog bralcev. Leta 1962 je bil za odgovornega urednika Glasa imenovan Gregor Kocjan.