Cesta bo dokončana še letos

Lani začeta gradnja obvoznice mimo brniškega letališča se preveša v sklepno fazo. Cesta, ki bo omogočila razvoj letališke poslovno-logistične cone, bo končana do konca leta, a preden bo ta dokončno zaživela, bo treba odpraviti še nekaj ovir.

Zgornji Brnik – Gradnja dolgo pričakovane obvozne ceste mimo Letališča Jožeta Pučnika Ljubljana se je začela septembra lani. Osemmilijonski projekt, ki ga poleg glavnega investitorja Dirkecije RS za infrastrukturo sofinancirata tudi Fraport Slovenija in Občina Cerklje, obsega 2,3-kilometrski odsek s tremi krožišči in ločeno kolesarsko stezo. Prestavitev ceste bo omogočila sprostitev zemljišč, na katerih bo v prihodnjih letih zrasel poslovno-logistični center Aeropolis.

Pred letom začeta dela se prevešajo v sklepno fazo. Kot pravijo na Direkciji RS za infrastrukturo, ta potekajo v skladu s terminskim planom in bodo dokončana v pogodbenem roku, do konca letošnjega leta. S potekom del so zadovoljni tudi na Fraportu Slovenija, ki je že začel tudi z gradnjo preostale infrastrukture, ki bo povezovala novo obvoznico z obstoječimi letališkimi projekti. Kot pravijo na Fraportu, je zaradi ukinitve stare ceste mimo letališča treba notranje cestne povezave graditi v več fazah, tako da bo druga faza cestnega sistema zgrajena drugo leto, tretja pa leta 2019.

Večfazno bo potekala tudi gradnja poslovne cone. »Znotraj sprejetega občinskega poslovnega načrta je v poslovnih logističnih conah, ki jih obvladuje več razvijalcev, skupaj na voljo 150 hektarov zemljišč. Od tega je v prvi fazi za komercialne namene (kot so hoteli, poslovni prostori, konferenčni center, logistični in skladiščni prostori ipd.) na voljo 13 hektarov. V conah imamo že dva potrjena investitorja, kjer so se dela že začela,« še dodajajo na Fraportu.

Da gre gradnja težko pričakovane ceste h koncu, je vesel tudi cerkljanski župan Franc Čebulj. A opozarja, da bo za zagotovitev polnega razvoja nove cone najprej treba urediti lastništvo komunalne infrastrukture. »V preteklosti sta bili namreč storjeni dve večji napaki, zaradi česar imamo danes težave. Ob lastniškem prestrukturiranju Aerodroma Ljubljana leta 1993, so vrednost komunalne infrastrukture vnesli kot sestavni del vrednosti podjetja, namesto da bi jo prenesli v last občine, ki bi jo potem dala v upravljanje. Druga napaka pa je bila, da so jo kasneje še enkrat prodali Fraportu. Problem predstavlja tudi zakonitost upravljanja infrastrukture, saj ni koncesije za prodajo vode in kanalizacije. Zakonodaja pa je tu jasna. Če ni urejene komunalne infrastrukture, ni gradbenega dovoljenja. Zato upam, da bodo čim prej uvideli, da je te težave čim prej treba urediti, v nasprotnem primeru ni mogoče pričakovati razvoja na območju letališke poslovne cone,« je jasen Čebulj.