Kranj je med 18. in 27. avgustom gostil Jazz kamp Kranj 2017, ki združuje učenje in koncerte.

Živahen zaključek

Poletje se sicer še ne poslavlja, a sobotno dopoldne je bilo eno živahnejših v Kranju. Verjetno je k temu pripomoglo lepo vreme, zagotovo pa sta svoje doprinesla tudi Jazz kamp Kranj in Kranska jazz kuhna.

Žal opažam, da je Kranska kuhna na začetku obetala, sedaj pa kot da bi ideja zvodenela. Nekaj malega stojnic in malo dejanskih kupcev, več gledalcev in radovednežev. Takšen je bil moj sobotni vtis. Res pa je, da je bila ura točno poldne, ko sem se sprehodila skozi mesto in je sonce že zelo grelo.

Sem ter tja si je kdo privoščil hamburger, kupil zavojček razvpitih Karimovih makronov. Bile so stojnice z vinom, pa taka s pivom, zdravimi napitki in smutiji. Igor Šaršanski alias »kralj nudeljcev« je pripovedoval okusno zgodbo o domačih testeninah, razpoložena in nasmejana sta bila Matičkova Bojan Černelč in Mojca Mežek; fanta in dekleti iz Kaosa okusov pa so se oglasili iz Škofje Loke. Sicer tokrat niso bili edini ponudniki hamburgerjev, a imena iz ponudbe so bila izvirna in slovenska. Lahko ste si privoščili kranjskega šefa ali pohanega pšan'ca, napitek s prav posebnim, rožnim okusom pa so mladi poimenovali kranjska frajla.

Stari del mesta je živel z glasbeniki in udeleženci Jazz kampa Kranj, ki so nastopali na različnih lokacijah, kar je sobotnemu dopoldnevu v mestu resnično dalo poseben čar. Prisluhnili smo lahko zvoku saksofona, kitar, belih in črnih tipk; izjemni barvi glasu nežne in naravne rdečelaske; umirjenosti in prefinjenosti trobente Gregorja Grašiča. Po vsem mestu so bile terase lokalov in kavarn polne, a od Maistrovega trga do zadnjega lokala v mestu je bilo to še toliko bolj opazno. Prešernova ulica je brbotala od obiskovalcev, tudi turistov. Pred Luštarijo je simpatična Mija Rotar v rdeči pikasti obleki kuhala Krpanovo kavo. Kot kaže, se je črni napitek med Gorenjci dobro usidral.

Za navdušence starega »pleha«, če se malce bolj hudomušno izrazimo, pa se je tokrat našlo tudi lepo število lepotcev iz preteklosti, ki je na trg pred Prešernovo gledališče privabilo tudi meščansko gospodo iz pesnikovih »cajtov«. Zvedavo si je ogledovala stare in še starejše modele prevoznih sredstev ter se (igralsko) čudila. Nekatera vozila so pritegnila z do potankosti predelano notranjostjo, druga z zunanjim zloščenim videzom, tretja že samo z znamko avtomobila. Med njimi se je našel tudi takšen z napisom: Na prodaj.