Igralci so oblečeni tako, kot so bili v starih časih. / Foto: Tina Dokl

Poletno gledališče v Jenkovi kasarni

V sklopu poletnega dogajanja na Jezerskem je Kulturno-umetniško društvo Jezersko pripravilo tri kratke igre, s katerimi so gledalcem vsak petek zvečer prikazali življenje Jezerjanov v starih časih.

Jezersko – V prostorih petsto let stare Jenkove kasarne, ki je danes urejena kot muzej, so si obiskovalci v času poletnih dopustov lahko ogledali igro Jezerske štorije. Igralci, člani domače amaterske zasedbe, so se z veseljem prelevili v pastirje, furmane in druge osebe iz njihove zgodovine ter v pristni jezerski narečni govorici zaigrali tri štorije iz življenja Jezerjanov pred mnogimi leti. Knjigo Jezerske štorije, po kateri so povzete igre, je spisal pokojni Andrej Karničar, v Jenkovi kasarni pa se predstave odvijajo že 15 let; zadnja štiri leta v sklopu organiziranega poletnega dogajanja na Jezerskem. Olga Tičar, ki že od samega začetka z veseljem koordinira predstave in vodi rdečo nit muzeja, je povedala, da je bila letos glede turizma in obiska predstav dobra sezona ter da je presenečena nad skupinami, ki so na ogled prihajale organizirano. Dodala je, da so bili med gledalci tako slovenski kot tudi tuji turisti, manjkali pa niso niti domačini.

»Ugotavljamo, da je igra vedno malo drugačna, nikoli enaka. Smo že tako sproščeni, da vmes lahko malo improviziramo in ne sledimo slepo napisanemu scenariju, ampak se tudi drug drugemu prilagajamo,« so povedali igralci. Mija Murovec, Filip Žagar, Brane Žagar, Damjana Pestotnik, Maja Lesar, Suzana Rebolj in Drejc Karničar so skupaj s koordinatorko Olgo Tičar vsak petek poskrbeli, da so gledalci lahko na čim bolj pristen način podoživeli dogajanje na Jezerskem v starih časih. Navade in način življenja so predstavili že skozi narečno govorico, dodaten značaj pa predstavi doda še ambient Jenkove kasarne.

Zgodbe Tinčkova Katra, Udam in Johana ter Rekarjev Johan so kratke in enostavne, primerne za mlajše in starejše gledalce. Martin Lenart Bedrač iz Orehovice je bil najbolj navdušen nad predstavo Tinčkova Katra: »Zanimivo mi je bilo, ker je bilo vmes malo nemškega jezika.« »Meni je bila najbolj zanimiva druga zgodba, ker je bila ženska jezna na moškega, a se je na koncu vse dobro razpletlo,« je o igri Udam in Johana povedala Melani Černelič iz Rogaške Slatine. Druga zgodba se je najbolj dopadla tudi Ines Zaplotnik iz Rogatca: »Predstave so bile zelo dobre, všeč mi je bilo, da je bilo v narečju. Čisto si lahko predstavljam, kako so včasih tu živeli. Najbolj mi je bila všeč zgodba z ženo in možem, ker je bila malo bolj glasna in se v njej lahko najdem.«