Kranjski župan Boštjan Trilar je pretekli teden gostil koordinatorje projekta Starejši za starejše z Gorenjskega. / Foto: Primož Pičulin

Pogosto je dovolj že pogovor

Na povabilo predsednika Sveta gorenjske regije in župana Mestne občine Kranj Boštjana Trilarja so pretekli teden v Kranju gostili koordinatorje projekta Starejši za starejše z Gorenjskega.

Kranj – »Medsebojna pomoč je nujno potrebna in tudi starejši lahko družbi ponudite veliko. Hvala, ker si vzamete čas za druge, jim pomagate s sprehodi, nakupi, obiski pri zdravniku ali morda le klepetom,« se je približno tridesetim gorenjskim koordinatorjem programa Starejši za starejše, ki je letos prejel tudi nagrado Evropskega parlamenta državljan Evrope, zahvalil Boštjan Trilar. Gre za projekt medsebojne pomoči starejših, da bi lahko čim dlje ostali v domači oskrbi. Na Gorenjskem je po besedah koordinatorja za Gorenjsko Edvarda Kavčiča v projekt vključenih več kot tristo prostovoljcev, ki obiskujejo starejše od 69 let in se trudijo v lokalni skupnosti povezati vse tiste, ki starejšim lahko zagotavljajo pomoč.

Projekt medsebojne pomoči starejših so že pred več kot dvajsetimi leti začeli razvijati v okviru Zveze društev upokojencev Slovenije (ZDUS) in Slovenske filantropije, v sedanji obliki pa so ga začeli izvajati v letu 2004. Med prvimi štirimi društvi upokojencev, v katerih so začeli s tem projektom, sta bili kar dve z Gorenjskega, in sicer iz Žirovnice in Kamnika. Delo gorenjskih prostovoljcev je pohvalila tudi predsednica programskega sveta projekta Starejši za starejše pri ZDUS Ana Ostrman. »Prav v gorenjski regiji ste najbolje organizirani v državi in ste zato tudi uspešni pri svojem delu.« Iz žirovniškega društva, ki je sodelovalo že v pilotnem projektu programa Starejši za starejše, izhaja tudi predsednik Pokrajinske zveze društev upokojencev Gorenjske Zdravko Malnar. »Z vso svojo voljo in znanjem sem že od začetka podpiral ta projekt, ker vem, da v njegovem okviru naredimo tudi kaj takega, kar je izvorno naloga države. V bistvu smo neke vrste postranski socialni servis.« V društvu upokojencev se trudijo najprej pridobiti seznam vseh, ki so starejši od 69 let. Pri tem so jim po besedah Edvarda Kavčiča v veliko pomoč občine, saj jim na podlagi podpisanega dogovora o sodelovanju omogočajo dostop do teh podatkov. »Vsi starejši namreč niso včlanjeni v upokojenska društva, kar pomeni, da zgrešimo mogoče ravno tiste, ki bi našo pomoč najbolj potrebovali,« je pojasnil Kavčič in dodal, da doslej dogovora niso podpisali le z dvema občinama na Gorenjskem, Radovljico in Naklim.

Potem ko pridobijo podatke o starejših, jih prostovoljci najprej vse obiščejo, na podlagi tega pa potem tudi ugotovijo, kakšno pomoč posamezniki potrebujejo. »Vsako leto prostovoljci na Gorenjskem opravimo povprečno deset tisoč obiskov. Največkrat gre za laično pomoč prostovoljcev, kot so obiski zaradi osamljenosti oziroma vključevanje v socialno okolje, okrog šest odstotkov starejših pa potrebuje tudi dodatno pomoč, recimo pri obiskih zdravnika, nakupovanju, pospravljanju ...« je razložil Kavčič in dodal, da se pri kompleksnejših težavah povežejo tudi s centri za socialno delo in drugimi ustanovami, ki lahko pomagajo starejšim. »Posebno občutljivo področje je nasilje nad starejšimi. Če ga zaznamo, na to opozorimo pristojne službe.«

Župana Boštjana Trilarja veseli, da prostovoljci v okviru projekta Starejši za starejše prebivalcem s svojim delom in predanostjo omogočajo višjo kakovost življenja tudi v tretjem starostnem obdobju. »Pogosto je dovolj že pogovor, kljub temu pa sem neposredno od koordinatorjev želel izvedeti tudi, kaj konkretno potrebujejo, da bi lahko v okviru Sveta gorenjske regije obvestil tudi preostale župane, kaj je treba še izboljšati,« je na srečanju poudaril Trilar.