Ljubezen še drži
Angelci in Valentinu Sušniku je življenje naklonilo že petdeset let ljubezni v zakonu. Kot pravita, je bilo takoj jasno, da sta za skupaj. Poročila sta se 12. avgusta 1967, z zlato poroko pa sta še enkrat obnovila poročne zaobljube – ali kot je rekel župnik Andrej Jemec: poročila sta se še enkrat, da bo še bolj držalo.
S sončnicami, ki simbolizirajo tudi veselje in srečo, je bila v soboto, 12. avgusta, okrašena župnijska cerkev sv. Tilna v Zgornji Besnici, ko sta se še enkrat zaobljubila Angelca in Valentin Sušnik. Spoznala sta se v Tekstilindusu in takoj je bilo jasno, da sta za skupaj.
Angelca je bila rojena 28. avgusta leta 1947 v Gradu pri Cerkljah, po domače Pri Kuharju. Poleg starejše polsestre se je rodila kot prva hči v zakonu, ima še mlajšo sestro in brata. Že pri desetih letih je izgubila očeta in mama se je morala zelo truditi, da je otroke pripeljala do kruha. Zaradi pomanjkanja ji doma niso mogli omogočiti šolanja, zato se je že zelo zgodaj zaposlila v Tekstilindusu, nato pa do upokojitve delala 25 let v Iskri Števci.
Valentin, Tinko ga večinoma kličejo, se je rodil 25. oktobra leta 1941 v Podgori v župniji Šentvid pri Ljubljani kot prvi sin očetu žandarju in mami gospodinji. Imel je še tri mlajše brate. Oče je služboval v Tacnu in si je tam ustvaril družino. Po vojni so se preselili v Besnico na kmetijo. Zaključil je nižjo kranjsko gimnazijo. Ker pa doma ni bilo vsega v izobilju, se je takoj po gimnaziji izučil za električarja. Poklic je opravljal do pokoja v Tekstilindusu.
Poročila sta se 12. avgusta leta 1967, imata hčerke Mojco, Natašo in Barbaro. Zgradila sta hišo v Zgornji Besnici v domačem sadovnjaku. Njun življenjski moto je: »Živeti pošteno, delovno in vzgajati hčere in zdaj že vnuke v zdravem duhu.« Jesen življenja preživljata aktivno, delata na kmetiji, vnuk Jure jima pridno sledi. Nasploh so jima vsi »ta mladi« v veliko veselje, pomoč in zelo jima polepšajo dan, kadar so vsi skupaj. Razveselita se družbe vnukinj Julije, Špele in Jerce ter vnukov Jureta, Matica in Žiga. Angelca zelo rada veze in kvačka, peče kruh v krušni peči, veliko veselje ima z rožami in zelenjavnim vrtom.
»Naj bo ohcet, kot mora biti,« je ob zlati poroki rekla Angelca, kajti pred petdesetimi leti je bilo vse bolj skromno. Tokrat sta sorodnike in prijatelje po obredu povabila na nepozabno slavje k Marinšku v Naklo. Malce pa sta tradiciji vendarle ostala zvesta. Kot mladoporočenca in kot zlatoporočenca sta se popeljala s »fičkom«, si dala zakonsko zaobljubo v cerkvi sv. Tilna in imela za priči Valentinova brata Janeza in Miho. Obred je zlatoporočencema polepšalo čudovito petje Mladinskega pevskega zbora Utrip. Hčerka Nataša je prebrala berilo, župnik Andrej Jemec jima je podelil blagoslov tudi za nadaljnjo skupno življenjsko pot. V zakonu, še povesta Sušnikova, živita srečno, čeprav ni bilo vedno z rožicami postlano. »Živeti skupaj toliko let? S tako ženo je to lahko. Ni bilo grdih besed med nama, ljubezen pa vedno,« je dejal Valentin. Angelca pa: »Zelo pomembna sta medsebojno spoštovanje in razumevanje, najpomembnejša pa je ljubezen.«