Dr. Jernej Vidmar – petindvajseti ljubljanski škof
Na Gorenjskem v deželi Kranjski (111)
Za cerkvijo v centru Kranja je velika stavba, Tavčarjeva 41, ki se je je prijelo ime Škofija. Leta 1873 jo je namreč kupil ljubljanski škof dr. Jernej Vidmar in ji dal sedanjo podobo. V letih 1860–1875 je bil ljubljanski škof, po upokojitvi pa je do smrti leta 1883 bival v hiši, ki jo je potem zapustil kranjski župniji. Še pred nekaj leti je bila pred preselitvijo v stavbo Globusa v njej tudi kranjska študijska knjižnica.
Škof Jernej Vidmar se je rodil v Kranju 11. avgusta 1802. Zanimivo je, da je bil eden najuspešnejših Kranjčanov. Bil je prvi izmed osmih otrok dekanijskega sla (furmana) Petra in Marije, rojeni Sorscheg. Po osnovni šoli v Kranju in gimnaziji v Ljubljani je študiral filozofijo in teologijo. V letih 1829–1937 je kot gojenec (kasneje tudi voditelj) dunajskega Avguštineja (cesarsko-kraljevski inštitut sv. Avguština za izobraževanje duhovnikov) na Dunaju opravil višje teološke šole in bil avgusta 1837 promoviran za doktorja teologije. Veljal je za konservativca, bil pa je bil vnet zagovornik vključevanja slovenskega jezika v Cerkev in javno življenje. Po različnih zadolžitvah je bil leta 1860 posvečen za ljubljanskega škofa. Leta 1871 je zaradi bolezni odstopil, ostal pa je škofijski upravitelj do leta 1875. Umrl je 17. maja 1883 v Kranju.
Kot škof se je takoj vključil v prizadevanje za uvedbo slovenščine v javno življenje. Že ob prvem srečanju 1860 je bogoslovce pozval k učenju domačega jezika in k vajam za dobre pridigarje v lepi slovenščini. Rekel je, da »nikoli ne smemo pozabiti, da naša domovina je slovenščina«. In tudi: »Ljubi moji, vsa škofija je slovenska, naj se torej vsaki izmed vas v domači besedi tako izuri, da bo v čistem jeziku besedo božjo oznamoval … tirjal bom, da bo vsaki pravilno znal pisati.« V stolnici, na birmah in ob posvečanju novih cerkva je pridigal slovensko, kar dotlej ni bilo v navadi. Sporočila o tem so povsod širila navdušenje. Po enem letu so bogoslovci leta 1861 ustanovili društvo Slovenska lipa in se v istoimenskem glasilu vadili v slovenskem izražanju. Med odborniki tega društva so bili ljudje, ki so se pozneje uveljavili v slovenski kulturi in znanosti.
Njegovo prvotno vnemo je hromila bolezen. Ovirala ga je pri političnem delu. Ob vedno bolj zapletenih političnih razmerah v škofiji se ni znal ali mogel jasno odločiti, kar bi se kot škof moral. Z letom 1860 se je v Avstrijskem cesarstvu namreč začela ustavna doba, ki je potem trajala vse do razpada Avstro-Ogrske. Nastop škofa, ki je slovensko pridigal in slovenščino podpiral, je popolnoma soglašal z začetkom pohoda slovenske literature, glasbe, šolstva in znanosti.
Zanimivi Gorenjci in dogodki tedna iz dežele Kranjske:
Dne 7. 8. 1895 so postavili Aljažev stolp na Triglavu.
V Stražišču pri Kranju se je 9. 8. 1788 rodil tovarnar Mihael Angelo Pagliaruzzi, vitez s Kieselsteina. Od leta 1832 je bil lastnik graščine Golnik.
V Kamni Gorici se je 10. 8. 1827 rodil slovenski politik in pesnik Lovro Toman. Bil je prvi predsednik Slovenske matice.
V Dovjem na Gorenjskem se je 11. 8. 1820 rodil narodni buditelj in organizator šol Jernej Brence. Za zasluge na šolskem področju je bil odlikovan z zlatim križem s krono.