Kaj pa žirafe?
Ko današnji Evropejec prebere ali zasliši ime Afrika, se mu pred očmi najprej prikažejo Afričani, ki pred vojnami, lakoto in sušo bežijo proti Evropi. Tu pa si oglejmo dejstvo, da imajo tam doli velike težave tudi mnoge živali …
Žirafe, žrtve antropocena
Izumiranje živalskih vrst naj bi bilo poleg podnebnih sprememb eden izmed glavnih znakov predlagane nove geološke dobe – antropocena. Med vrstami, ki so od človeka vse bolj ogrožene, so tudi – žirafe. Da bi vedeli, o kom govorimo, poglejmo najprej v njihovo osebno izkaznico. Višina odrasle žirafe (Giraffa camelopardalis) je od 4,3 do 5,7 metra. Samci so višji od samic. Najvišji izmerjeni žirafji samec je bil visok 5,88 metra. Teža odraslega žirafjega samca je 1200 kilogramov. Samica tehta okoli 830 kilogramov. Brejost žirafe traja do 15 mesecev. Višina, s katere pade žirafek na svet, je 1,5 metra. Samica namreč koti stoje. Mladiček lahko stoji že po pol ure življenja, teče pa po desetih urah. Dolžina žirafjega vratu je do dva metra, dolžina žirafjih nog pa 1,8 metra. Hitrost, ki jo žirafa doseže v teku na kratke razdalje, je 56 kilometrov na uro, kar je hitreje kot najhitrejši Zemljan Usain Bolt. Dolžina žirafjega jezika je do 50 centimetrov. Jezik je temno vijolične barve, verjetno zato, da je zaščiten pred sončnimi opeklinami. Z jezikom lažje trgajo listje in si čistijo nos, samice si z njim pomagajo tudi pri kotitvi. Količina hrane, ki jo žirafa poje vsak dan, je 34 kilogramov. Pije zelo težko, saj mora noge močno razširiti in spustiti vrat. Zato potrebuje vodo le enkrat na nekaj dni – večino tekočine dobi iz listov. Njena najljubša hrana so listi akacije. Jeff Flocken, direktor za Severno Ameriko pri Mednarodnem skladu za blaginjo živali (IFAW), pove: »Ko sem pred leti v Keniji raziskoval žirafe, jih je bilo veliko in nihče niti pomislil ni, da se tej vrsti ne bi dobro godilo. Šele v zadnjem letu so ugotovili, da je njihovo število že kritično nizko, kar je bil velik šok za vse strokovnjake. Žirafa je ikonična žival in znašla se je v velikih težavah.« V prid teh in drugih ogroženih živali bi se lahko postavili mediji, če bi bili bolj kritični do bahavega fotografiranja lovcev ob ubitih trofejah. Maša Kalinina, strokovnjakinja za mednarodno trgovino pri organizaciji Humane Society International: »Spomnim se, da so se v zadnjih letih ameriški lovci večkrat na družbenih omrežjih bahali ob ustreljeni mrtvi žirafi. Trenutno ne obstaja niti en ameriški ali mednarodni zakon, ki bi žirafe branil pred čezmejnim in nesorazmernim pobijanjem zaradi trgovanja. Skrajni čas je, da se to spremeni. ZDA so največji uvoznik lovskih trofej divjih živali, zato je njihova krivda za stanje, v katerem so se znašle žirafe danes, nesporna. Čim hitreje moramo zaščititi to vrsto.« Julian Fennessy, strokovnjak za žirafe in okapije pri IUCN, poudarja: »Žirafo je mogoče videti na praktično vsakem safariju, pogosto se pojavlja v medijih, v otroških knjigah in risankah, veliko jih živi v živalskih vrtovih. Zato se ljudje, tudi okoljevarstveniki, ne zavedajo, da te mogočne živali pred našimi očmi tiho izumirajo. Skrajni čas je, da izkopljemo svoje vratove iz peska, preden bo prepozno.« Ugledni britanski televizijec in naravoslovec David Attenborough pa doda: »Te nežne velikane smo ljudje popolnoma spregledali. Znano je, da so v težavah afriški sloni, a njih je ostalo še pol milijona. Nihče pa dolgo ni opazil, da se zelo slabo piše žirafam, ki jih je ostalo mnogo manj kot slonov, njihova številka je že manjša kot sto tisoč. Žirafe so že izumrle v sedmih državah. V nemirnih pokrajinah, na primer na severu Kenije, v Somaliji, Etiopiji ter Južnem Sudanu, so žirafe pomembna hrana za domačine. Ker je žirafa tako velika, lahko ena ubita žival nahrani veliko ljudi.« In tako naprej. (Vir: Anja P. Jerič, MMC RTV SLO)
Življenje podpira življenje
Living Planet Report je obsežna raziskava neprofitnega svetovnega sklada za naravo WWF (World Wide Fund for Nature) in londonskega zoološkega društva (Zoological Society of London). Iz nje navedimo le dva sklepna poudarka: »Ljudje nismo več majhen svet na velikem planetu. Smo velik svet na majhnem planetu, na katerem smo dosegli točko zasičenosti,« opozarja švedski naravoslovec Johan Rockström. Marco Lambertini, generalni direktor WWF, pa sklene: »Bogastvo in raznolikost življenja na Zemlji sta temelja za delovanje zapletenih življenjskih sistemov. Življenje podpira življenje samo in vsi smo del iste enačbe. Če izgubimo biološko raznolikost, bo uničena vsa narava, kot jo danes poznamo.« (Vir: www.livingplanetindex.org)
Še ena antropocenska
»Če vas dobijo s kilogramom kokaina, vas bodo verjetno obsodili na nekaj let zapora, če pa vas ujamejo s kilogramom nosorogove roževine, jo boste najverjetneje odnesli brez posledic.« (Oeystein Stoerkersen)