Sora je spet zanimiva
Glavni morski dopust je za večino že mimo, huda vročina pa je vse do tega tedna vztrajala. Osvežitev sem tudi jaz našla ob reki Sori in v njej. Skupaj z osvežitvijo so se vrnili tudi spomini iz otroštva.
Ko smo bili v osnovni šoli, smo redno hodili na kopanje v Soro, na »skalco« pod Reteče, se družili, spoznavali nove prijatelje, ki so tja hodili tudi od drugje. V srednješolskih letih kopanja v Sori ni bilo, saj so nam rekli, da za to ni primerna. Sedaj pa je vsako leto znova bolj aktualno. Investiranje v čistilne naprave, kanalizacijsko omrežje se pozna tudi v tem vidiku. Sora je po analizah tudi pod Retečami ustrezna za kopanje. Osvežiš se pa še bolj kot v morju. Imam občutek, kot da bi si podaljšala dopust, ko se popoldan za uro, dve z družino odpravimo pod vas na kopanje. Lokacija je blizu tisti iz otroških let, zanimivo pa je, da srečujem tudi iste obraze kot takrat, le da smo sedaj vsi z družinami. Obujamo spomine. Sora v vročih dneh združuje ljudi različnih generacij, vsi pa so si enotni, da je prav odlično, da so se spet vrnili stari časi. Kogar zvabimo na novo, vsak dan je kakšen tak primer, skorajda ne more verjeti, da je res toliko ljudi in da je kopanje tako osvežilno. Zadnjič sem nas na plaži naštela več kot trideset, pa ne gre za kakšno kopališče, zgolj za eno izmed plažic ob Sori. Kopalci so se slišali tudi s plaže za naslednjim ovinkom, in tako je verjetno tudi naprej po toku reke Sore do Medvod, kjer se nato združi s Savo.
Kopam se pravzaprav na območju, ki je bilo že včasih zelo priljubljeno med kopalci, o čemer pričajo tudi pisni viri. V Retečah je bilo kopališče in v vročih poletnih mesecih leta 1927 so v Reteče iz Ljubljane začeli voziti t. i. kopalni vlaki. O kopanju v Sori pod Retečami so bili objavljeni tudi časopisni članki. Vlak je ob nedeljah pripeljal tudi po tisoč kopalcev. V Slovenskem narodu so takrat zapisali, da je še pred nekaj leti popolnoma neznani kraj sam po sebi brez vsakršne reklame zaslovel kot najlepši in najprimernejši kraj za kopanje in taborjenje. Postavljene so bile celo kabine za preoblačenje in okrepčevalnica. S prihodom gostov se je v vasi marsikaj spremenilo in domačini nad vsem tudi niso bili navdušeni. Objavljen je bil celo razglas županstva, ki je kopalcem prepovedoval hoditi v kopalni obleki v vas, v gostilno in na postajališče.
Da bi takšna množica hodila na kopanje pod Reteče, si danes težko predstavljam. Idilični kotički ob Sori pa so ostali in domačini jih znova spoznavamo. Naj le Sora ostane še naprej ustrezna za kopanje. Morda pa je to tudi nova turistična priložnost za to območje streljaj od Škofje Loke.