Na nekaterih kmetijah so ob visokih temperaturah in pomanjkanju padavin zagotovili kmetijskim rastlinam dovolj vode tudi z namakanjem. / Foto: Gorazd Kavčič

Vročina zaustavila rast, a suše še ni

Ob nenavadno visokih temperaturah se je rast kmetijskih rastlin ustavila, a se bo po nedeljskih padavinah dokaj normalno nadaljevala. Suše za zdaj na Gorenjskem še ni, prav tako ne težav z oskrbo s pitno vodo. V nedeljo je neurje povzročilo nekaj nevšečnosti.

Kmetijska gospodarstva, ki so 21. in 22. aprila utrpela škodo ob pozebi, so ob koncu julija od uprave za zaščito in reševanje prejela delno izpolnjene obrazce za prijavo škode, v katerih morajo pregledati že vpisane podatke, vnesti podatke o odstotku poškodovanosti posameznih kultur, podpisati obrazec in ga skupaj z dokazi (slike, cenilni list zavarovalnice ...) do 23. avgusta dostaviti na občino. Gospodarstva, ki niso prejela delno izpolnjenega obrazca, naj se za informacije obrnejo na predstavnike občinske komisije za ocenjevanje škode po naravnih nesrečah. Občinske in regijske komisije bodo v sodelovanju s kmetijskimi inšpektorji do 15. septembra opravile na terenu kontrolni pregled poškodovanosti kmetijskih rastlin.

Kranj – Kot ugotavljajo v agenciji za okolje, so se sušne razmere v zadnjem tednu sicer že četrtega letošnjega vročinskega vala še zaostrile v jugovzhodnem delu države, ekstremna suša pa se širi tudi na druga območja v Sloveniji. Na novomeškem območju je vodni primanjkljaj za rast rastlin že presegel tistega v letu 2003, ki velja za eno najbolj sušnih let v zadnjih petdesetih letih, na obalnem območju se razmere približujejo stanju v ekstremno sušnih letih 2003 in 2015, suša pa vse bolj pritiska tudi na Štajerskem in v Prekmurju. Na Gorenjskem suše za zdaj še ni čutiti, na meteorološki postaji Rateče so junija in julija letos beležili 36 odstotkov več padavin kot v dolgoletnem povprečju 1981–2010, na letališču Brnik devet odstotkov manj, v Lescah pa enako kot v dolgoletnem povprečju. Po podatkih iz dnevnega regijskega agrometeorološkega biltena za Gorenjsko je bila (na podlagi meritev meteorološke postaje na Brniku) vodna bilanca, ki kaže razliko med padavinami in količino vode, ki izhlapi iz tal in (referenčnih) rastlin, tudi na Gorenjskem negativna, v času od 30. julija do 3. avgusta je bilo dvajset milimetrov primanjkljaja. Po podatkih iz desetdnevne napovedi bodo ta teden najvišje dnevne temperature dosegle do 33 stopinj, le v petek in soboto naj bi bile nižje, od 23 do 24 stopinj, padavin pa naj bi bilo 51 milimetrov.

Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano spremljajo vpliv vremena na kmetijsko pridelavo, uprava za zaščito in reševanje pa je že začela s postopki za izdelavo predhodne ocene posledic suše, ki je največ škode povzročila na poljščinah, predvsem na zelenjadnicah na njivah, in na travinju. Marija Kalan, specialistka za rastlinsko pridelavo v Kmetijsko-gozdarskem zavodu Kranj, je ob tem povedala, da so bile letos razmere za kmetijsko pridelavo na Gorenjskem doslej dokaj normalne in da tudi vročinski val, ki se je končal v nedeljo s padavinami (padlo naj bi jih od 20 do 25 milimetrov) in ohladitvami, ni povzročil večje škode. V vročinskemn valu se je rast na njivah in travnikih sicer zaustavila, a se bo po nedeljskih padavinah dokaj normalno nadaljevala. Večina žit je bila do začetka četrtega vročinskega vala že požeta, še najbolj so bile sušnemu »stresu« izpostavljene zelenjadnice, ki pa jih na Gorenjskem ni veliko, medtem ko je koruza, ki prevladuje, proti takšnim stresom bolj odporna. Vročina je ponekod povzročila prisilno zorenje srednje zgodnijih sort krompirja.

Zaradi vročine nižja mlečnost

Vroče pa ni bilo le rastlinam, ampak tudi govedu, ki ga je v gorenjskih hlevih med vsemi rejnimi živalmi največ. Kot je povedal Franc Pavlin, specialist za živinorejo v Kmetijsko-gozdarskem zavodu Kranj, govedo težje prenaša vročino kot mraz, na vročino je tudi bolj občutljivo kot ljudje, razlika glede občutljivosti je približno deset stopinj Celzija. Večina živine je čez poletje v hlevih, nekaj pa jo je tudi na paši. »Novejši, sodobnejši hlevi že imajo vgrajene prezračevalne sisteme in tudi večje odprtine za zračenje, večji problemi so v starejših hlevih. Kmetom ob vse pogostejših in vse daljših vročinskih obdobjih svetujemo, da ob posodobitvah hlevov namestijo v objekte tudi ventilacijske naprave oziroma poskrbijo za prezračevanje v skladu z možnostmi,« pravi Franc Pavlin in poudarja, da od goveda najtežje prenašajo vročino krave mlekarice. Ker v takšnih razmerah manj jedo, se to pozna pri mlečnosti, ki se lahko zmanjša tudi do ene petine. Živina ima v hlevih praviloma vedno na razpolago dovolj vode za napajanje, le teleta je v primeru, ko jih rejci napajajo posebej, treba napajati pogosteje. Živini, ki je na paši, morajo zagotoviti senco; kjer pa ni te možnosti, pa praviloma pasejo le ponoči.

Težav pri oskrbi z vodo ni

Na področju občin, kjer izvaja in nadzoruje področje oskrbe s pitno vodo Komunala Kranj, za zdaj še ne zaznavajo potreb po dodatni dostavi vode. »Manjši vodovodni sistemi so z vidika izdatnosti sicer na meji zadostnih količin, večjega pomanjkanja pa za zdaj ni zaznati. Kljub temu se približujemo kritičnemu stanju z vidika zadostnih količin in vse uporabnike pozivamo k varčnemu in premišljenemu ravnanju z vodo,« pravijo pri Komunali Kranj.

Podobno je tudi drugje. Na območju Komunale Tržič je oskrba s pitno vodo nemotena, kljub temu pa prosijo za racionalno rabo vode. Pri Infrastrukturi Bled pojasnjujejo, da tudi v občinah Bled in Gorje trenutno ni težav z oskrbo z vodo.

Tudi pri Loški Komunali, kjer upravljajo dva vodovoda, in sicer Javni loški vodovod z nekaj več kot 19 tisoč porabniki pitne vode ter Vodovod Rovte Lenart Luša z nekaj več kot sto porabniki, pojasnjujejo, da so vodni viri dovolj izdatni, tako da omejitev porabe vode ni.

»Kljub padavinskemu deficitu je pitne vode iz izvirov v občinah še dovolj, tako da lahko brez omejitev uporabe zadostimo potrebam vseh odjemalcev. Opozoril v smislu omejitev za zalivanja vrtov, pranje avtomobilov kakor seveda tudi za pitje, prehranske in higienske namene do konca poletja zaradi meteoroloških razmer ne pričakujemo,« pravijo pri JEKO Jesenice, javnem komunalnem podjetju, kjer prek Procesa oskrbe s pitno vodo upravljajo z javnimi vodovodi v jeseniški in žirovniški občini.

Nevihte povzročile nekaj nevšečnosti

Ozračje se je v nedeljo zvečer in včeraj vendarle malce ohladilo, nevihte pa so prinesle tudi nekaj težav. Tako je v Kranjski Gori močan veter podrl drevo na streho hiše, tri drevesa v blejskem kampu pa je podrla strela. Blejski gasilci so nekaj prikolic preselili na varno mesto, včeraj pa so za odstranitev dreves poskrbeli pogodbeni izvajalci. Drevo se je podrlo tudi na planinski poti v naselju Potoče, kjer je zagorela tudi podrast. Precej težav je bilo na cesti Žiri–Logatec, kjer je v Rovtah drevo padlo na osebni vozili, podrlo se je tudi več drugih dreves, veter pa je poškodoval ostrešja devetih objektov. Drevo je na stavbo padlo tudi v Trzinu, na Pšati pri Domžalah pa je zaradi udara strele zagorela transformatorska postaja. V več krajih je voda zalila kletne prostore.