Franc Uršič Danec / Foto: ALeš Senožetnik

Spomini se končajo

Spomini na vojne dni (5)

Borci, ki smo bili določeni za 5. prekomorsko brigado, smo bili decembra 1944 prepeljani v manjših skupinah v pravkar osvobojeni Split. Brigada je bila uradno ustanovljena 23. decembra 1944. Komandant brigade je postal Stane Mahne. Ob formiranju je brigada štela 3200 borcev, podoficirjev in oficirjev.

Iz Splita smo januarja 1945 odšli v več smeri. Bil sem poslan z manjšo ladjo do Biograda, od tam iz Obrovca 17. marca 1945 z vso bojno opremo čez Velebit v Liko. Prav v Liki, v borbi za Gospić, je bilo okoli 350 mrtvih in ranjenih »5. prekomorcev«, ki se je borila z ustaši v okviru 20. divizije, v okviru osnovnih vojaških operacij 4. armade. Onkraj Velebita, na spustu proti Liki, sta nas pričakala dež in sneg, ki sta ovirala počitek po napornem pohodu. V vasi Brušane sem pogledal v neko hišo, iz katere sem slišal obupen jok, in zagledal žensko z mrtvim dojenčkom s krvavo glavico, ki je v joku dejala: »Zakaj niste prišli pol ure prej, da bi pregnali ustaše, ki so pobijali po hišah!« Ob 20. obletnici bojev za Gospić sem na pokopališču v Divoselu videl nagrobni spomenik z napisom: U borbi za ideale radnog naroda, za slobodu i pravdu, daleko od svog rodnog kraja, ovde izginuše borci 5. prekomorske brigade u danima od 20. 3. do 4. 4. 1945! (V borbi za ideale delavnega naroda, za svobodo in pravico, daleč od svojega rojstnega kraja so tukaj padli borci 5. prekomorske brigade v dneh od 20. 3. do 4. 4. 1945.) V njem je pokopanih 28 borcev 5. prekomorske brigade, rečeno je bilo, da so ti borci padli pri mostu za Bilaj in so jih domačini rešili iz reke in v Divoselu pokopali.

Na domačih tleh

Po zavzetju Gospića je šla brigada proti Ogulinu, ko je 5. aprila 1945 Gospić zapustila, Kolpo prestopila čez pontonski most pri Vinici, šla dalje proti Črnomlju.

Ponoči 18. aprila 1945 se je 5. prekomorska brigada prvič spopadla z do petsto domobranci in Nemci, ki so imeli tudi pet tankov. Da niso vsi Nemci, pa so jih izdajale besede slovenskih kletev in klicev pomoči, saj je bila njihova ofenziva na Riglu pri Podturnu ustavljena in pregnana. Peta prekomorska brigada je imela po zapisu na domačih tleh v tem prvem boju več mrtvih in okrog trideset ranjenih, sovražnik pa več kot trideset mrtvih in ranjenih. Dne 20. aprila 1945 je bila brigada nerazumno razformirana in podeljena v slovenske brigade in tako sem jaz pristal v XV. belokranjski brigadi, ki so ji po borbah za Kočevje, Ribnico, Grosuplje in na Orle 8. maja 1945 prizadejali belogardisti s težkim orožjem velike izgube. Dne 9. maja 1945 pa sem ob 9. uri že počival na dvorišču Miklošičevega hotela nasproti glavne železniške postaje, obdan in pozdravljan z neštetimi slovenskimi zastavami s prišitimi rdečimi zvezdami, različnih oblik in z zvonovi z vseh ljubljanskih zvonikov, da smo živeči borci in Ljubljančani čutili: Svoboda, res je zlata! Tu so se končali moji spomini!

Zaključek

Dne 22. 6. 2006 je bilo srečanje prekomorcev in svojcev v Rogatcu, ker se je tam rodil pesnik, pisatelj, prevajalec in prekomorec Jože Šmit. To je bilo ob 62. obletnici ustanovitve 5. prekomorske brigade.

Jože Šmit je zapisal:

Tisoče nas je bilo in

padlo nekaj sto,

zdaj desetletja krste

redčijo naše vrste.

11. 10. 2014 je bilo v Celju praznovanje 70-letnice 5. prekomorske brigade. Na tem srečanju nas je bilo le še 26 prekomorcev.

Konec