Armin Mujagić, ki sojenje spremlja iz pripora, zavrača obtožbe tožilstva, da se je pečal s trgovino s kokainom. / Foto: Gorazd Kavčič

Zanikata povezave z drogo

Armin Mujagić in Senad Budimović sta prejšnji teden na kranjskem okrožnem sodišču zanikala vpletenost v trgovino s kokainom.

Kranj – Na kranjskem okrožnem sodišču so prejšnji teden začeli soditi Arminu Mujagiću in Senadu Budimoviću, ki ju obtožnica bremeni preprodaje prepovedane droge kokain. Ker sta bila obtožena poleg drugih, ki so na predobravnavnih narokih po večini krivdo že priznali, člana motorističnega društva Hells Angels Steel City, so oktobra lani kriminalisti preiskali tudi prostore društva, v kasnejši kriminalistični preiskavi pa povezave društva s trgovino s prepovedano drogo niso potrdili. Za nedolžna sta se izrekla tudi oba obtožena. Budimović se še naprej brani z molkom, medtem ko je bil Armin Mujagić pripravljen odgovarjati na vprašanja.

Mujagić je zatrdil, da nič od navedenega v obtožnici ne drži, tako tudi ne očitek, da naj bi bil glavni dobavitelj kokaina Dejanu Periću, ki naj bi dostavljal v Avstrijo. »Dejanu Periću nisem nikoli prodal nobene droge. Poznam ga od leta 2008, družila sva se, delal sem v El Diablu na Jesenicah, hodil je k nam, bila sva znanca od takrat naprej. Še vedno sva v dobrih odnosih. Vedno me je obiskoval v Radovljici. Pogovori so tekli o tetoviranju, motorjih, klubu, nikoli o drogah. Pri meni se je tudi tetoviral,« je poudaril in dodal, da tega, kako se je njegova DNK znašla na zavitku droge, kar so pokazali rezultati Nacionalnega forenzičnega laboratorija, ne more pojasniti.

Pojasnil je še, da pozna tudi soobtoženega Budimovića, saj ju povezujejo motorji in motoklub. Večkrat je tudi zanikal očitke tožilstva, kako se preživlja, in pojasnil, da je bil od januarja leta 2014 varnostnik libijskega ambasadorja v Abu Dhabiju, potem je delal v beljaškem tetovatorskem studiu Paradise lost, leta 2016 pa sta z bratrancem odprla studio v Sloveniji, najprej na Jesenicah, nato še v Celju. Zavrnil je tudi očitke o življenjskem slogu: »Motorji niso moji, ampak v klubu lahko vozim katerikoli motor, avto imam na lizing, v Mojstrani imam stanovanje v najemu, kjer živimo z družino, in stanovanje v najemu v Celju, ki ga oddajamo gostujočim tetovatorjem, ki delajo v tamkajšnjem studiu.«

Ko ga je tožilka spraševala o Dujakoviću, je Mujagić pojasnil, da ga pozna kot prevajalca, ki je v Avstriji zanje prevajal dokumentacijo: »Nekoč me je po Facebooku kontaktirala njegova žena, kaj se dogaja, da se je moje ime znašlo na seznamu štiridesetih ljudi, zanimivih za policijo. Avstrijski kriminalisti so obiskali že Paradise lost, ustavljali so me v avtu in na motorju, pregledovali s psi, nikoli niso povedali, za kaj gre.« Kot je zaključil Mujagić, lahko izpis tega pogovora tudi predloži sodišču, in zaprosil, da opravijo poizvedbe v Avstriji, saj se je več ljudi po krivem znašlo na omenjenem seznamu.