V Medgenacijskem centru v Korotanu je razstava arhitekturnih rešitev z letošnje delavnice. / Foto: Matic Zorman

Napotki, kako graditi na Jezerskem

V minulem študijskem letu je skupina študentov arhitekture na Jezerskem skupaj z občani na arhitekturno-urbanistični delavnici spoznavala značilnosti in tradicijo tukajšnjega prostora in opozarjala na slabo prakso gradnje v prostoru. O tem sta nastali brošura in razstava.

Jezersko – Razstavo si je mogoče ogledati v prostorih Medgeneracijskega centra poleg Turistično informacijskega centra (TIC) v času njegovega odprtja in ob dogodkih v dvorani Korotan. V TIC-u pa imajo tudi brošuro, ki so jo pod naslovom Jezersko, kako prepoznati, ohranjati in živeti s tradicijo izdali po arhitekturno urbanistični delavnici. Brošuro so prejela tudi vsa gospodinjstva, saj so v njej objavljene predlagane rešitve, kako je v jezerskem okolju najprimerneje graditi in urejati prostor, je pred časom povedal župan Jurij Rebolj in napovedal, da bo na občini od septembra naprej delovala arhitekturna pisarna. Arhitekt in dva študenta arhitekture bodo občanom svetovali v primeru gradnje ali adaptacije.

Delavnica, ki so jo študentje arhitekture pod me­n­torstvom profesorjev Maruše Zorec in Tadeja Glažarja izvedli že pozimi, je povzela prostorske kvalitete in tradicijo, kraju pa skušala pokazati tudi nevarnosti, napake in nekatere slabe prakse gradnje v prostoru. S posnetki vseh grajenih objektov je nastal obsežen pregled, analizirali so krajino z značilnimi elementi, ki skupaj z grajenimi stavbami tvorijo močno identiteto in prepoznavnost Jezerskega. Pripravljene so zasnove arhitekturnih oživitev nekaterih zapuščenih stavb in kompleksov ter predlogi za vzpostavitev in oživitev pomembnih javnih prostorov v središču Jezerskega. Ukvarjali so se tudi z elementi malega merila urbane ulične opreme (avtobusna postajališča, klopi, oglasni panoji, ograje, nadstrešnice). Ti elementi so običajno prepuščeni stihijskemu oblikovanju in lahko kazijo krajino in kraj, zato s katalogom specifično za Jezersko oblikovane opreme in postavitvijo prototipov krajanom kaže možnost enotnega oblikovanja okolja. »Za neprecenljivo štejem sposobnost skupnosti, ki ji uspe ohraniti tako svojo dediščino kot z novimi pozidavami nadgrajevati stavbno identiteto, ki so jo izoblikovali naši predniki. Še tako kvalitetno delo na papirju pa ne more zagotoviti končnega uspeha, če prebivalke in prebivalci Jezerskega ne bomo sledili napotkom strokovnjakov,« na to dodaja župan Jurij Rebolj.