Odsekan vrh

Veliki Selišnik (1956 m) in Viševnik (2050 m) – Kateri vrh na Pokljuki obiskati, da ne srečaš trume planincev? V vsakem primeru jih bo na izhodišču kar nekaj, a višje ko bomo, vse redkejši bodo.

Pokljuka je odlično izhodišče za ture različnih težavnosti, tudi za take, ki so brezpotne. Ja, ja, na dosegu roke enega najbolj obleganih pokljuških vrhov je oaza miru. In če si v hribih želimo tudi malce tišine, stran od obljudenih poti, je tale tura kot nalašč za nas.

Izhodišče vzpona je Rudno polje. Po makadamu se sprehodimo do smučišča in se začnemo vzpenjati po njegovem levem robu. Po prvem delu vzpona pot zavije levo in se bolj strmo začne dvigovati po smučišču. Na vrhu smučišča se kolovoz spremeni v pešpot, ki se dviguje v ključih, kar naredi vzpon precej bolj prijeten.

Prečkamo planino pod Plesiščem in na razcepu nadaljujemo desno proti Kačjemu robu, pot naravnost gre proti Viševniku. Pot proti Kačjemu robu se zmerno dviguje skozi rušje. Niti nimamo občutka pridobivanja višine, a ta se kar nabira. Kmalu smo na severni strani Viševnika. Spuščamo se v dolinico pod Viševnikom. Pred nami je travnat, a kraški svet, s številnimi škrapljami, na koncu katerega zagledamo Mali Draški vrh, vzhodno od njega je vrh brez imena, še bolj vzhodno je Veliki Selišnik, za njim pa se skriva Debeli vrh. Spustimo se v kotanjo pod Viševnikom, ki jo obhodimo po desni strani. Ko se pot obrne levo, se nam z desne strani priklopi pot s planine Lipanca oz. Debele peči. Na tem razpotju mi zavijemo desno, proti Lipanci. Ko smo na markirani poti, ki vodi proti Lipanci, ji sledimo vse do mesta, ko se ta začne spuščati. Takrat zapustimo pot in se usmerimo na greben. Z malce občutka za gibanje po brezpotnem svetu bomo »videli« pot, ki nas pelje med skalami in po skrotju do prvega možica, ki je kot v koritu, ki loči dva dela ruševnatega grebena.

Ko opazimo prvega možica, je tudi pot dobro vidna. Če zgrešimo začetek poti, verjamem, da težko dosežemo vrh, saj je svet poln kotanj in gostega ruševja. Z grebena celo rahlo sestopimo v globel, polno velikih skal. Hodimo bolj levo in sledimo možicem. Nekajkrat se pot strmo dvigne, primemo tudi za skalo. Ko dosežemo konec rušja, se pot usmeri strmo levo navzgor po krušljivem terenu. Približamo se skalam in možici nas vodijo tik pod skalami. Na desni je ruševje, potka je ozka. Dosežemo krajšo grapo, po kateri se strmo povzpnemo nazaj na greben. Možici nas še vedno vodijo proti vzhodu. Ko že vidimo vrh, kjer je ogromen možic s skrivljenim križem, se po levi strani ruševja po izpostavljeni stezici sprehodimo do skal, preko katerih se povzpnemo do vrha.

Veliki Selišnik s prepadno severno stranjo ponudi čudovit razgled na Triglav z Ržjo, Rjavino, Luknjo peč in Dimniki, Veliki in Mali Draški vrh, Viševnik s severne strani, Debeli vrh in Mrežce, verigo Karavank s Kepo in Dovško Babo …

Sestopimo nazaj na markirano pot, ki pelje proti Lipanci. Pri sestopu bodimo pozorni, saj smo v brezpotnem svetu, kjer je tudi nekaj skalnih pasti in skokov. Ko smo na markirani poti, se povzpnimo še na Srenjski preval pod Malim Draškim vrhom, s katerega se povzpnemo na Viševnik. Zame, tisto nedeljo, je bil le leteči cilj, ob vrnitvi nazaj v dolino.

Ko sem sestopala nazaj do avtomobila, se mi je zahotelo kislega mleka in žgancev. Zapeljala sem se do planine Zajavornik in si izpolnila željo. Predlagam, da naredite enako! Kislo mleko in žganci so odlični.

Nadmorska višina: Maks. 2050 m
Višinska razlika: Skupna pribl. 1000 m
Trajanje: 5 ur
Zahtevnost: 4 / 5