Dr. Valentin Inzko, predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev

Vse je bilo dogovorjeno

Tudi z večjo energijo in odločnostjo ne bi dobili več, saj je bilo vse dobesedno zabetonirano, je o pravicah koroških Slovencev v novi koroški deželni ustavi povedal predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Valentin Inzko.

S pravicami, ki jih Slovencem zagotavlja nova koroška deželna ustava, niste zadovoljni. Dejali ste, da so Slovenci po novem v deželni ustavi priznani kot manjšina, ki pa govori nemško. Ali je to znak, da koroška politika le ni tako naklonjena Slovencem, kot rada kaže na zunaj?

»Deželna ustava omenja slovensko narodno skupnost, izhajajoč iz zvezne ustave, v nekem stranskem stavku. To je seveda pozitivno. Istočasno pa nova deželna ustava določa, da je nemščina edini deželni jezik. Kaže, da v sedanjih razmerah ni bilo mogoče doseči več, čeprav so nekatere krajevne ceste na dvojezičnem ozemlju še vedno poimenovane samo nemško in še vedno niso postavljeni vsi, zlasti manjši krajevni napisi, prav tako pa je morala Slovenska glasbena šola na Koroškem zmanjšati število učencev za polovico.«

Ste bili Slovenci v pogajanjih z deželno vlado dovolj trdni in enotni? Meni se zdi nevarno, da sta k zaščiti Slovencev zavezani le zveza in dežela, ne pa tudi občine, v katerih se pravice udejanjajo. V prvem osnutku ustave so bile omenjene tudi občine.

»Enotni smo bili, saj smo vse predloge skupaj napisali in podpisali, verjetno pa nismo bili dovolj trdni. Vendar je podpredsednik Narodnega sveta koroških Slovencev zelo točno povedal, da tudi z večjo energijo in odločnostjo ne bi dobili več. S strankami je bilo vse naprej dogovorjeno in zabetonirano. Žal sta za našo narodno skupnost odgovorni samo zveza in dežela, odgovornost občin pa so izpustili. In prav v njih se odvija naše vsakdanje življenje in tu je vaš dvom upravičen.«

Ko sva se dogovarjala za pogovor, ste dejali, da ste jezni na slovensko politiko, ki je tako nekritično ploskala novi koroški ustavi. Če že drugega ne, naj bi bila vsaj tiho. Sprašujem vas, ali je dobrikanje še vedno odplačevanje dolga za avstrijsko pomoč pri osamosvajanju Slovenije.

»Drži. Razočaran sem. Slovensko zunanje ministrstvo je novo koroško deželno ustavo pozdravilo celo dvakrat. Ali je bilo to potrebno, če slovenščina kot drugi deželni jezik ni dobila mesta v ustavi? To boli. O drugem delu vprašanja ne bi špekuliral, ker mi nagibi Slovenije v tej zvezi niso znani. Morda je šlo za dobre odnose.«

Na moj članek o novi deželni ustavi, v katerega sem vključil tudi vaše mnenje, da je ustava razočarala Slovence, se je oglasil nekdanji ustavni sodnik in profesor prava dr. Ivan Kristan. Zapisal je, da bi lahko koroški Slovenci dobili v ustavi boljši položaj, če bi se vsi, vključno z vami, zavzeli za slovensko notifikacijo Avstrijske državne pogodbe. Ugotavlja celo, da je del slovenske politike na Koroškem državno pogodbo sploh odpisal. Vaše mnenje?

»Drži. Dr. Marjan Šturm je proti temu, da Slovenija notificira Avstrijsko državno pogodbo. Kot veleposlanik Avstrije v Sloveniji sem osebno posredoval uradno stališče Republike Avstrije. Tu se ni nič spremenilo. Konec koncev pa je notifikacija Avstrijske državne pogodbe avtonomna odločitev Republike Slovenije.«

Kako vidite prihodnji položaj Slovencev na Koroškem? Bo še naprej vladalo pozitivno vzdušje medsebojnega razumevanja in strpnosti? Ali lahko nove volitve prinesejo vrnitev v stare čase konfliktov?

»Prihodnji položaj Slovencev na Koroškem kljub vsemu vidim pozitivno. Trenutno obiskuje naše tri gimnazije skoraj tisoč učencev in dijakov. Imamo celo vrsto priznanih in uglednih absolventov, ne le Slovenske gimnazije in drugih šol, ampak tudi univerz. Predvsem pa je manjšina izredno, lahko bi rekel ekstremno aktivna na kulturnem področju. In samo to nas bo rešilo. Zato ostajam optimist. Kaj bo po naslednjih volitvah, ne vem. Gotovo bo zanimivo. Oktobra bodo državne volitve, predvidoma marca prihodnje leto pa deželne.«