Med prenovo opornega zidu so našli tudi zanimive ostanke preteklosti: srednjeveški tlak in temelje doslej še neodkritih objektov.

Našli srednjeveške ostanke

Pri rekonstrukciji opornega zidu ob grajskem parku v Radovljici so našli srednjeveški tlak in temelje doslej še neodkritih objektov.

Radovljica – Pred kratkim so v Radovljici zaključili sanacijo 42 metrov dolgega zidu na vzhodni strani grajskega parka. Pri tem so odkrili zanimive ostanke preteklosti: srednjeveški tlak in temelje doslej še neodkritih objektov. Najdbo so si ogledali arheologi, jo dokumentirali in opravili vse potrebne meritve, potem pa so rekonstruktorji nadaljevali delo.

Prenovo zidu je opravila družba Adaptacije – vzdrževanje, d. o. o., s podizvajalcem Gradbeništvo Franc Novak, s. p. Kot je povedal univerzitetni diplomirani inženir gradbeništva Primož Novak, so z obnovitvenimi deli poskrbeli, da bo svojo novo vlogo dobro in varno opravljal. Stike med kamni so delavci poglobili in iz njih odstranili staro malto ter jo nadomestili z novo, v navrtane luknje pa so pod pritiskom vbrizgali snov, ki bo zid stabilizirala in ga učvrstila.

»Med deli smo ugotovili, da zid nima globokih temeljev, zato smo pod njim zgradili nove temelje. Znotraj obzidja pa izdelujemo še dodaten armiranobetonski zid, ki bo skrit pod zemljo in bo podpiral obzidje pred zemeljskimi silami.« Da so takšni posegi nujni, pričajo podatki – na višini štirih metrov je bilo obzidje že deset centimetrov nagnjeno vstran. »Prenovljeno obzidje bo dolgo časa varno pred vodo, potresi in pred koreninami dreves, ki se zažirajo v zidove in tovrstnim objektom povzročajo največ škode,« pravi Novak, katerega podjetje ima s saniranjem starejših kulturno-zgodovinskih objektov veliko izkušenj.

Obnovljeni del zidu je bil v preteklosti v zasebni lasti, Občina Radovljica ga je pred tremi leti kupila na javni dražbi prav zato, da bi se lahko lotila celostnega urejanja grajskega parka od hotela Grajski dvor do starega mestnega jedra. Med hišami, ki jih je pred namestitvijo zaščitne ograje ogrožalo kamenje, je bila namreč tudi hiša, v kateri je do svoje smrti živel arhitekt Ivan Vurnik.