V vigenjcu Vice so kovali žeblje. / Foto: Tina Dokl

Praznovali Kovaški šmaren

V soboto, 8. julija, je v Kropi ponovno odzvanjalo kladivo, kovali so žeblje, kadilo se je iz oglarske kope, kuhali so oglje. Trška Kropa je postala prireditveni prostor kulturnim, športnim, etnološkim in zabavnim dogodkom.

Kropa – Prireditev Kovaški šmaren je za avtohtone Kroparje tako velik praznik, kot sta za druge velika noč in božič. Legenda pripoveduje, da so leta 1705 mladi Kroparji med pašo drobnice našli Marijino podobo. To je bilo za Kroparje znamenje, da bo morda njihovo težaško življenje enkrat boljše. V čast Kroparske matere božje so na mestu njene najdbe zgradili cerkev. Dan njenega blagoslova 2. julij so Kroparji vzeli za svoj praznik. Na ta datum vsako leto posvetijo sv. mašo kovačem.

Kot se za Kovaški šmaren spodobi, sta bila osrednja dogodka kuhanje oglja ter umetniško kovanje. Dan odprtih vrat Kovaškega muzeja Kropa, vigenjca Vice in muzejske hiše Foušaritnica je vabil obiskovalce, da si ogledajo zgodovino kovaštva ter ročno kovanje žebljev. Obiskovalki Mojci Štefelin se je zdelo dogajanje v muzeju in vigenjcu najbolj zanimivo in poučno. Kropo so počastili tudi kovači iz Lokovca, predstavili so dediščino Banjške planote. Letos prvič so Kovaški šmaren obiskali jamarji Jamarskega društva Kranj. Otroke so učili jamarskih vozlov, predvsem pa je bil za njih zanimiv t. i. zipline oz. spust po jeklenici, ki so ga jamarji speljali preko Kroparice. Svoja dela so na ogled postavili člani Društva likovnikov Ljubljana. Na trgu ob fontani sta zabučala Pihalni orkester Lesce in Pihalni orkester Vodice. Dramska skupina Čofta je s predstavo Romanca v Karlovcu ponesla po Kropi smeh in pričarala žar na obraze gledalcev. Zvečer pa so vsi »tancali« na glasbo mladega anslambla Toni.

Predsednica Turističnega društva Kropa Metka Kavčič pravi, da je bil obisk Krope kot malega trga nadvse zadovoljiv, zagotovo večji kot lani. Društvo med drugim letos obeležuje štirideseto leto uradnega delovanja, zato so Kovaški šmaren tokrat želeli še bolj približati tradicionalnemu kovaškemu življenju. Kroparjem je Kovaški šmaren uspel, obiskovalci so odšli iz Krope srečni z žarečimi žeblji v očeh, kot pravi verz slovenskega pesnika Otona Župančiča.