Arbitraža in referendum
Državni zbor je referendum o drugem tiru razpisal za 24. septembra, zato so se njegovi pobudniki pritožili na ustavno sodišče. Slovenski politični vrh se je sestal zaradi implementacije arbitražne sodbe.
O implementaciji arbitražne sodbe
Potem ko je arbitražno sodišče v Haagu pred dobrim tednom obelodanilo odločitev o določitvi kopenske in morske meje med Slovenijo in Hrvaško, se slovenska politika ukvarja predvsem z vprašanjem, kako arbitražno sodbo sploh uresničiti oziroma kako Hrvaško prepričati, da jo bo vendarle spoštovala. Slovenske oblasti stavijo na diplomacijo oziroma na pomoč mednarodne skupnosti, predvsem Evropske komisije, ki je nekakšna botra arbitražnega sporazuma iz leta 2009. Sloveniji gre tako na roko stališče Evropske komisije, da od obeh držav pričakuje, da bosta implementirali arbitražno sodbo, kot je v torek v Strasbourgu poudaril prvi podpredsednik komisije Frans Timmermans. Komisija tako upa, da se bosta slovenski in hrvaški premier Miro Cerar in Andrej Plenković na skorajšnjem srečanju v Ljubljani dogovorila, kako najbolje uresničiti arbitražno sodbo, pri čemer je tudi pripravljena posredovati ali prispevati k procesu. Medtem ko so naši politiki pozdravili stališče Evropske komisije, češ da se je postavila na stran mednarodnega prava, pa hrvaški odgovarjajo, da komisija nima nobene pristojnosti za arbitražni proces in dvostranska mejna vprašanja. O implementaciji arbitražne sodbe se je v sredo pogovarjal tudi celoten slovenski politični vrh, ki je bil enoten, da je treba sodbo spoštovati in uresničiti v dialogu s Hrvaško ter ob obveščanju Evropske unije, je po srečanju povedal premier Miro Cerar. Arbitražno sodišče je sicer razsodilo, da Sloveniji pripada večji del Piranskega zaliva, določilo pa je tudi območje stika med slovenskim teritorialnim morjem in mednarodnimi vodami, ki sicer poteka po hrvaškem morju. Odločitev o kopenski meji je za Slovenijo manj ugodna, saj je več zaselkov oz. slovenskih hiš (tudi hiša Joška Jorasa) vzdolž kopenske meje pripadlo Hrvaški.
Referendum bo (morda) septembra
Državni zbor je v torek odločil, da se referendum o zakonu o drugem tiru izvede 24. septembra, kar ni razveselilo pobudnikov referenduma in opozicijskih strank, ki so se zavzemali, da bi referendum izpeljali istočasno s predsedniškimi volitvami. Pobudnik referenduma Vili Kovačič se je zaradi datuma referenduma že v sredo pritožil na ustavno sodišče in predlagal začasno zadržanje odloka državnega zbora, ki je po njegovem neustaven in nezakonit iz več razlogov. Ustavnim sodnikom je tudi predlagal, da zadevo obravnavajo »absolutno prednostno«. Za izvedbo referenduma na dan predsedniških volitev si njegovi pobudniki prizadevajo iz dveh razlogov – zaradi znižanja stroškov in zagotovitve ustreznega kvoruma.
Zgodba o prepovedi Thompsona še traja
Vrhovno sodišče je ugodilo pritožbi Milana Trola, organizatorja prepovedanega koncerta hrvaškega pevca Thompsona, je ta teden poročal portal Siol.net. Sodišče je odločilo, da je upravno sodišče nezakonito zavrglo tožbo, s katero je Trol zatrjeval, da je ministrstvo za notranje zadeve njemu, Thompsonu in kupcem vstopnic kršilo pravice s tem, da je zavlačevalo z odločitvijo o pritožbi. Upravna enota Maribor je namreč dva dni pred izvedbo koncert prepovedala, na kar se je organizator pritožil na ministrstvo za notranje zadeve in hkrati na upravno sodišče. Ministrstvo je odločitev, sicer še vedno v predpisanem roku, sprejelo šele po predvidenem dnevu koncerta, upravno sodišče pa je tožbo zavrglo kot prezgodnjo, saj naj bi jo organizator lahko vložil šele po odločitvi ministrstva, čeprav ga je Trol opozarjal, da ministrstvo zavlačuje. Trol se je zato pritožil še nad odločitvijo upravnega sodišča, vrhovno sodišče pa je zdaj ugotovilo, da je bila odločitev sodišča nezakonita. Upravno sodišče bo moralo zdaj odločiti, ali je MNZ s počasnim obravnavanjem pritožbe kršilo pravice organizatorju koncerta, glasbeniku in kupcem kart. Če so jim pravice bile kršene, jim bo država morala povrniti tudi škodo (150 tisoč evrov), so navedli na Siol.net.
Lani povečanje števila prostovoljcev
Po podatkih ministrstva za javno upravo se je lani število prostovoljcev v Sloveniji zelo povečalo. V vpisniku prostovoljskih organizacij in organizacij s prostovoljskim programom jih je bilo namreč vpisanih kar 307.262, kar je več kot 210 tisoč več kot predlani. V okviru prostovoljskih organizacij je bilo opravljenih 10.605.418 ur prostovoljskega dela, v organizacijah s prostovoljskim programom, ki so se lani vpisale v vpisnik, pa 124.096 prostovoljskih ur. Skupna vrednost v letu 2016 opravljenega organiziranega prostovoljnega dela je bil ocenjena na skoraj 108,5 milijona evrov.