Leja Jurišić na odru Stolpa Škrlovec v predstavi I Fear Slovenia. / Foto: Primož Pičulin

Kalejdoskop sodobnega plesa

Festival sodobne odrske umetnosti Kalejdoskop v produkciji KD Qulenium je v juniju na prizoriščih v Kranju in Ljubljani ponovno ponudil možnost vpogleda v enkratno ustvarjalno moč sodobnega plesa.

Festival postaja tradicionalen in ohranja svojo rdečo nit, saj sledi aktualni, osebni in intimni izkušnji posameznikov. Plesno ustvarjanje članov KD Qulenium se prepleta s kreacijami, nastalimi v sorodnih ustvarjalno-izobraževalnih organizacijah, celovečerne plesne kot tudi lutkarske predstave in glasbeni nastopi pa ustvarjajo poligon za iskriv dialog med različnimi ustvarjalci. Festivalsko kalejdoskopsko dogajanje s slikovito primerjavo zajame Saša Lončar, koreografinja, vodja festivala in predsednica KD Qulenium: ko namreč pogledamo skozi droben okular, se slika razbije na tisoč koščkov, na zrcalne barvite podobe pravilnih in nepravilnih oblik, ki iz trenutka v trenutek spreminjajo podobo. Tako kot kalejdoskop pa tudi plesne predstave prekinjajo vsakdanjo monotonost.

Uvod je potekal v kranjskem Stolpu Škrlovec s sklopom plesnih miniatur Gibotron, na katerem so se s samostojnimi koreografijami predstavili tako tisti ustvarjalci, ki se prvič srečujejo s solo procesom, kot tudi že uveljavljeni na mednarodnem nivoju, v goste pa so prišli tudi plesalci plesnih društev iz Ljubljane, Maribora in Cerknice. Filip Štepec je navdušil s premierno izvedbo plesne predstave Molitev žametnih src, lutkovna predstava Soba v režiji Petre Stare pa je različne elemente spojila v naključno zgodbo o prijateljstvu, ljubezni, pričakovanju, osamljenosti, otroštvu, pozabi, nežnosti in strasti.

Kranjsko Prešernovo gledališče je ob mednarodnem obarvanem Giboskopu gostilo tudi predstavitev stripa z naslovom Enodnevnica avtorice Ane Štular, v predstavi I Fear Slovenia pa sta Leja Jurišić in Petra Veber nadaljevali raziskavo zmot in zablod zahodne politike in ekonomije, ki sta ju začeli v kritično odmevni predstavi Balet upora. Pogovor z umetnikoma Ano Romih in Benom Novakom je podal obilje iztočnic za razmislek o problematiki sodobnega telesa – njune predstave se nadejamo v oktobru. Celoten spekter barv letošnjega Kalejdoskopa se je zaokrožil v ljubljanski Festivalni dvorani Pionirskega doma z gibalno-cirkuško delavnico za otroke ter kasneje s plesnimi miniaturami Gibogib.

Strokovna spremljevalka festivala Jasmina Založnik je briljantno predstavila pregled celotnega dogajanja, poudarila pa je pomembno novost letošnjega festivala, njegovo časovno raztegnitev: »Prenatrpan program namreč zmanjša možnost za kontemplacijo videnega, kot tudi onemogoči druženje kot eno izmed poglavitnih festivalskih elementov ... Naša življenja so postala tako močno skapitalizirana, da se lahko družimo zgolj takrat, ko nas službene, družinske, prijateljske vezi v to, zaradi moralnih in drugih kodeksov, dobesedno prisilijo. A prav druženje kot tudi kontemplacija, za kar nam drastično primanjkuje časa, je tisti nujni element osebnega in tudi širšedružbenega razvoja. Dobre ideje se namreč ne rodijo v zapolnjenem času, ampak vznikajo v (brez)časju, v sobivanju in dialogu, ki ga ne bremeni teža pritiska in še manj izumetničenost dialoga. Čas, ki si ga je treba vzeti, in čas, ki si ga vzamemo za drugega, je jedro in odlika kreacij, ki jih predstavlja Kalejdoskop.«