Prvi mali maturanti

Prvi mali maturantje iz Železnikov, ki so šolske klopi zapustili leta 1951, se srečujejo prav vsako leto.

Učenci prve generacije nekdanje nižje gimnazije v Železnikih se že več kot petnajst let srečujejo na vsakoletnih junijskih srečanjih. Letošnjega se je udeležilo petnajst od 32 sošolk in sošolcev, ki so leta 1951 končali tretji letnik in so tako letos praznovali že 66. obletnico male mature.

V prvi generaciji železnikarske nižje gimnazije so bili otroci, rojeni med letoma 1933 in 1937. Kasneje so se razkropili po Gorenjski, nekateri pa tudi zunaj njenih meja. Sedem je že pokojnih, šest pa jih letos praznuje okroglih osemdeset let. »Še danes smo povezani med seboj, ker smo odraščali v zelo težkih časih, je pa verjetno svoje doprineslo tudi dejstvo, da smo imeli izredno strogega učitelja in razrednika Jožeta Zupančiča. Zelo smo se ga bali in smo, morda tudi zaradi tega, še bolj držali skupaj. Še danes se spomnim, kako smo ob začetku šolskega leta čakali pred šolo pri Štalcu in gledali po cesti proti Žumru, ko se je s kolesom prvič pripeljal v Železnike. Ko smo ga zagledali, smo zbežali v razred in čakali kot prilepljeni. Slišali smo, da je bil že pred vojno, ko je bil učitelj v Dražgošah, strah in trepet otrok. A kot učitelj je bil odličen. Kar nas je naučil, znamo še danes,« je spomine obujal Peter Gortnar, eden glavnih pobudnikov vsakoletnih srečanj.

Druženje, ki je tokrat potekalo v Restavraciji Lušina, je bilo tako kot vsako leto prijetno in prekratko, da bi se nekdanji sošolci lahko o vsem pogovorili.