Haderlapova in Karničar akademika
V prostorih slovenskega generalnega konzulata na Radetzkystrasse v Celovcu je na ogled razstava del kiparke Mojce Smerdu in slikarja Aleksija Kobala. V nedeljo, 25. junija, bo ob 14. uri pri spominskem muzeju Peršman v Lepeni nad Železno Kaplo srečanje v spomin na zločin nad Peršmanovo družino konec aprila leta 1945 in odprtje razstave koroškega slikarja Franca Rasingerja iz Šentpetra v Rožu. V Marijini božjepotni cerkvi na Višarjah pa bo v nedeljo po opoldanski maši koncert vokalne skupine Gallina.
Trije koroški Slovenci so prejeli pretekli teden visoka odlikovanja. Diplomat, visoki predstavnik mednarodne skupnosti v Bosni in Hercegovini ter predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Valentin Inzko, Slovenec iz Sveč v Rožu, je prejel visoko odlikovanje nemških socialnih demokratov – nagrado Wilhelma Bocka 2017. Inzko je prvi Avstrijec, ki je prejel to priznanje, ki ga nemška socialna demokracija podeljuje za mirovna prizadevanja v južni, srednji in vzhodni Evropi. Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU) je na skupščini sprejela nove izredne in dopisne člane. Med njimi sta dva koroška Slovenca: pesnica in pisateljica Maja Haderlap in univerzitetni profesor, znanstvenik in slavist dr. Ludvik Karničar. Oba sta doma v grapah, ki obkrožajo Železno Kaplo in dajejo tukajšnjim ljudem posebno energijo, saj so tudi doma mnogi literati in domoljubi. Maja je doma v Lepeni, Karničar pa na Obirskem. Ugledni profesor graške Univerze in jezikoslovec dr. Karničar je prejel tudi letošnjo Štrekljevo nagrado, poimenovano po dialektologu in etnologu Karlu Štreklju. Nagrado so podelili na Gorjanskem pri Komnu na slovenskem Krasu.
Dr. Ludvik Karničar je tudi med prejemniki državnih odlikovanj, ki jih je v ponedeljek, 19. junija, podelil predsednik republike Borut Pahor. Obirčan, gonilna sila graške slavistike, vzgojitelj številnih slovenistov na Univerzi Karla in Franca v Gradcu, kulturni posrednik med Slovenci in Avstrijci in človek, ki je ohranjal tradicijo Gradca kot pomembnega univerzitetnega slovenističnega središča, je bil odlikovan z redom za zasluge. Nad trideset let sodeluje pri leksikalni inventarizaciji slovenskega ljudskega jezika na Koroškem. Zavzema se za privilegiran položaj nacionalnih jezikov in se upira nadomeščanju z globalnim jezikom. Je tudi podpredsednik novega slovenskega inštituta na Dunaju. Tudi dr. Marija Makarovič, ki je prejela medaljo za zasluge, je povezana s Slovenci na Koroškem. S svojimi raziskavami o življenju, navadah in oblačilih Slovencev od Koroške do Kočevskega je opravila veliko delo in s tem sooblikovala slovensko etnografsko vedo.