V Šumavi je pot speljana mimo prostranih gozdov in travnikov. / Foto: Grega Flajnik

Kolesarjenje po južni češki

Južna Češka je dežela, kjer se srečujejo ostanki socializma ter tržno in v turizem usmerjeno gospodarstvo.

(1. del)

Gozdovi Šumave so bili v času hladne vojne veliki vojaški poligon, komor je redko stopila druga kot vojaška noga. Zato je v veliki meri narava neokrnjena, ceste pa lepo urejene.

Svojo petdnevno kolesarsko dogodivščino smo začeli ob jezeru Lipno. Prvi del poti smo bili nastanjeni v majhnem turističnem kompleksu ob manjšem jezeru Olšina. V tem času ni bilo veliko turistov, zato smo lahko uživali v tišini in miru. Prvi dan smo se kolesi odpeljali do jezera Lipno, okrog katerega je speljana kolesarska pot. Največje mesto na obali je Horní Planá, znano po zdravilnem studencu Dobra voda v gozdu nad mestom, ki je priljubljen romarski kraj. Jezero so zgradili leta 1960, ker je reka Vltava pogosto poplavljala in ogrožala nižje ležeča mesta. Seveda so istočasno zgradili tudi elektrarno. Jezero je pomemben vir oskrbe z vodo in vir energije, hkrati pa je priljubljeno rekreacijsko območje s številnimi objekti za poletne in zimske športe. Hoteli, vikendi, tabori in kampi ležijo predvsem na levem bregu. Jezero poleti kar vrvi zaradi različnih plovil, na njegovih bregovih pa zrastejo šotori, avtomobilske prikolice in avtodomi. Jezeru pravijo tudi južnočeško morje. Dan smo zaključili z rojstnodnevnim voščilom Metki in koncertom narodnih pesmi, ki nam jih je zapel Matevž, saj je imel le on pesmarico.

Drugi dan smo kolesarili po Narodnem parku Šumava, ki leži v Južnočeškem okraju. Pokrajina v narodnem parku je še najbolj podobna naši Pokljuki – le v precej večjem obsegu. Gozd Šumava leži na jugu češke in tvori skupaj z Bavarskim gozdom v sosednji Nemčiji največjo gozdno površino, ki jo nekateri imenujejo tudi zelena streha Evrope. Čista narava, neskončni gozdovi lepi travniki in ne preveč strmi vzponi so značilnost te pokrajine. Tu izvira tudi reka Vltava, ki je najdaljša češka reka. V gozdovih Šumave ima dva izvira: Topla Vltava in Hladna Vltava, po 340 kilometrih pa se izliva v reko Labo.

Edini večji objekt je železnica, ki je pred drugo svetovno vojno povezovala Prago z nemškim mestom Passau. V času hladne vojne so na češki strani železnico preprosto odrezali, saj ni bilo potrebe po potovanju v kapitalistične kraje. Drugi večji objekt v prostranih gozdovih je 52-kilometrski kanal za splavljanje lesa do Donave, ki ga je zgradila družina Schwarzenberg. Gradnja transportne poti se je začela leta 1789. Hlode so dostavljali cesarskemu mestu Dunaju za drva in za les. Avtor projekta, nadzornik gradnje in prvi direktor te družbe je bil inženir Joseph Rosenauer. Zaradi zaslug za gradnjo kanala in zaradi oskrbe Dunaja z drvmi so Rosenauerja imenovali za častnega meščana Dunaja. Tudi dragi dan smo zaključili s petjem, le da smo tokrat pesmarice imeli vsi.