Knjižnica je Globus, globus je svet

Mestna knjižnica Kranj je z nizom dogodkov v preteklem tednu praznovala sedemdeset let, odkar je bila 22. julija leta 1947 ustanovljena njena predhodnica Ljudska knjižnica Kranj. Za razvijanje bralne kulture se je v mestu sicer skrbelo že mnogo pred tem v okviru Narodne čitalnice, prva leta organiziranega knjižničarstva, kot ga poznamo danes in je dostopno širšim množicam, pa zagotovo velja iskati v prvih letih po drugi svetovni vojni. Odtlej naprej se je knjižnica uspešno razvijala, pridno širila, zato nekajkrat selila, število bralcev se je večalo, časi vsakodnevnih tehnoloških sprememb pa so zahtevali tudi nove, sodobne prostore. Velika prelomnica v dolgem življenju kranjskega knjižničarstva je bila tako leta 2011 selitev v večji del nekdanje blagovnice Globus. Knjižnica je dobila krila, za kar trideset odstotkov je poraslo tudi število članov, ki je po številu občanov precej višje od slovenskega povprečja.

V Kranju smo s tem dobili tudi vzorčen primer inovativnega koncepta sodobne knjižnice, ki ni zgolj izposojevalnica knjig in drugega knjižničnega gradiva, ampak je postala prostor izobraževanja, socialnega vključevanja, druženja in preživljanja prostega časa. Knjižnica je most med generacijami in različnimi kulturami. Samo izobraževanj informacijske pismenosti se je v zadnjem letu udeležilo več kot pet tisoč ljudi, s številnimi predavanji, razstavami, predstavitvami knjig, okroglimi mizami pa je knjižnica postala prvovrstni kulturni center Kranja in okolice. Pri tem v knjižnici ne pozabljajo na uvajanje novih tehnologij.

Ste vedeli, da je 25 odstotkov prebivalcev Kranja in sosednjih občin članov knjižnice? Vsaj šestdeset odstotkov prebivalcev je uporabnikov, čeprav niso njeni člani, pa vanjo prihajajo prebirat časopise, uporabit računalnike, si ogledat razstavo, prisluhnit pogovornemu večeru, se udeležit dogodkov za otroke. Knjižnica s podružnicami v povprečju beleži dvanajst izposoj na prebivalca, kar je pravi fenomen. Knjižnica ima kot taka velik pomen v identiteti lokalne skupnosti. In tega se mora zavedati tudi občinska oblast, ki goste od drugod vselej ponosno popelje na ogled knjižnice. Ja, lahko se pohvali s knjižnico, a tudi z zaposlenimi, ki ji dajejo življenje, da ta ni zgolj lepa hiša. Ali kot je rekel ameriški pisatelj Neil Gaiman, da je knjižnica tanka rdeča črta med civilizacijo in barbarstvom. Imamo se za civilizirane, mar ne?