Knjižnica dostopna vsem uporabnikom
V Mestni knjižnici Kranj so svojo sedemdesetletnico z različnimi dogodki praznovali ves pretekli teden, osrednjo slovesnost pa so pripravili v petek.
Kranj – Praznovanje so v Mestni knjižnici Kranj začeli že v torek s fotografsko razstavo in razstavo knjižnih dragocenosti, sredo so ob branju pravljic posvetili domišljiji, z nastopom mladih glasbenikov pa glasbi, v četrtek so pod sloganom Knjižnica – gibalo napredka v sodelovanju s podjetjem OpenLab predstavili 3D-tisk in virtualni studio. V knjižnici, še posebno pa pred njo, je bilo živahno tudi v soboto, ko so se v kulturno-umetniškem programu slovesnosti predstavile folklorne, glasbene in plesne skupine ter kulturna društva občin krajevnih knjižnic iz Cerkelj na Gorenjskem, Jezerskega, Nakla, Preddvora in Šenčurja.
Osrednja slovesnost ob praznovanju visokega jubileja s spominom na pomembne dogodke v preteklosti in pogledom v njeno prihodnost ter slavnostnim nagovorom ministra za kulturo Antona Peršaka pa je bila v petek zvečer. Po uvodnem nagovoru in čestitki kranjskega podžupana Borisa Vehovca je o pomembnosti knjižnic spregovorila predsednica Združenja splošnih knjižnic Vesna Horžen, ki je med drugim poudarila, da so knjižnice prepoznavne in uspešne kulturne institucije, so prostor navdiha, učenja, srečevanj in druženj in kot take pomemben gradnik v identiteti lokalne skupnosti. »Knjižnice dajejo okolju, v katerem delujejo, dušo, zato se lokalne skupnosti še kako zavedajo njihovega pomena,« je med drugim dejal minister Peršak. Glede na to, da se Slovenci štejemo za narod knjige, pa knjižnična dejavnost ostaja tudi ena ključnih, ki se jim posveča Ministrstvo za kulturo.
V zgodovino knjižnice od Narodne čitalnice, ki je bila v Kranju ustanovljena leta 1863, in knjižnice, ki je v začetku prejšnjega stoletja začela obratovati v njenem okviru, do ustanovitve Ljudske knjižnice Kranj 22. julija 1947 je zbrane popeljal študent zgodovine Ivan Smiljanić, Jana Zeni Bešter iz knjižnice pa je predstavila pet tudi širše prepoznavnih knjižničarjev – od slavistov Stanka Bunca, Jožeta Šifrerja, Bojana Piska, Franca Drolca do priljubljene pisateljice Berte Golob.
Direktorica knjižnice Breda Karun je v nagovoru kot največjo prelomnico v dolgem življenju kranjskega knjižničarstva poudarila selitev v novo knjižnico leta 2011: »Ker so se pod eno streho združeni vsi trije doslej prostorsko ločeni oddelki, ljudski, študijski in pionirski, ker imamo zdaj možnost delovati v okviru novega koncepta splošnih knjižnic, ne le kot izposojevalnica gradiva, ampak tudi kot prostor druženja, kulture, učenja, socialnega vključevanja, most med generacijami, tretja pomembna sprememba pa je vključevanje sodobne tehnologije v naše delo.« Povedala je, da so z zaposlenimi skupaj oblikovali strategijo razvoja knjižnice za prihodnjih pet let, v kateri so med drugim zapisali tudi, da bodo razvijali storitve za ciljne skupine uporabnikov, s katerimi bodo nagovarjali tiste, ki v knjižnico še ne zahajajo. Upa, da bo glavni financer Mestna občina Kranj, ki v knjižnici vsa leta prepoznava njen pomen, več skrbi pokazal tudi pri skrbi za vzdrževalne stroške stavbe knjižnice, saj sredstva za ta namen od leta 2014 vztrajno zmanjšuje. Slavnostni govorniki so si bili tudi edini, da so knjižnica tudi njeni zaposleni.