Jabolko navdiha Gorenjcema

Ob državnem prazniku dnevu Primoža Trubarja je predsednik Borut Pahor izročil priznanji jabolko navdiha dr. Kozmi Ahačiču in Boštjanu Gorencu - Pižami, ki na domiseln način ustvarjata in uveljavljata nove pristope v slovenski slovnici in književnosti.

Ljubljana – Oba letošnja prejemnika predsednikovega jabolka navdiha sta Gorenjca. Boštjan Gorenc - Pižama je to po priimku in po rodu, doma je namreč iz Besnice, sedaj pa živi pri Trojanah. Kozma Ahačič pa je po rodu Tržičan, v mladih letih je živel v Škofji Loki, kjer je pozneje tudi poučeval na tamkajšnji gimnaziji. Predsednikovo jabolko navdiha sta si prislužila z inovativnim pristopom k slovenski slovnici in književnosti, ki zna nagovoriti zlasti mlade.

Dr. Kozma Ahačič sodi med vodilne slovenske jezikoslovce, je idejni oče in urednik spletnega jezikovnega portala Fran, ki združuje kar 31 slovarjev in slovenističnih jezikovnih virov, Slovenija pa s slovarskim portalom Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU postaja vzor tudi številnim jezikoslovcem v drugih evropskih državah. Pred kratkim sta izšli dve Ahačičevi slovnici za šolarje, Kratkoslovnica in Slovnica na kvadrat, ki na mladim privlačen način približujeta slovnična pravila. Pri pisanju so avtorja vodili visoko zastavljeni strokovni cilji, ljubezen in skrb za trdno zasidranost slovenščine v prepišnem svetu prihodnosti. »Mladi naj začutijo, da je jezik nekaj njihovega, nekaj živega, da imajo slovenščino dostopno tudi na pametnih telefonih,« pravi Kozma Ahačič.

Boštjan Gorenc - Pižama pa je priljubljeni slovenski rapovski glasbenik, komik in prevajalec. S svojim prvencem sLOLvenski klasiki 1 je postal največja slovenska literarna zvezda, njegovi klasiki pa knjiga leta 2016, saj je v letu dni doživela kar tri ponatise. Ocenjujejo jo kot brezčasno duhovito knjigo, ki vsebuje »huronsko zabavne domislice, izvirno in pronicljivo seciranje družbenega dogajanja ter zabeljeno jezikovno telovadbo in kar kliče po tem, da jo večkrat vzamemo v roke in si popestrimo dan«. Velikani slovenske književnosti in njihovi junaki v njej vstopijo v svet medmrežja in njegovih različnih oblik – od Facebooka in Twitterja do SMS-ov, elektronske pošte in drugih. S tem ponuja dodatne izzive, pri katerih mlajši starejšim lahko razložijo spletne pomene, starejši pa mlajšim literarne. S tem je avtor združil dva povsem različna resničnostna svetova in pri tem spletne oblike duhovito izkoristil za svoje poudarke, s katerimi zbadljivo obravnava naše ravnanje na spletu. sLOLvenski klasiki so se prebili tudi v šole in postajajo zabavno učno pomagalo.