Skupne občinske uprave

Prvič se je zgodilo, da sta občini Preddvor in Jezersko pripravili skupno zasedanje obeh občinskih svetov. Enajst svetnikov večje občine Preddvor in sedmerica z Jezerskega je namreč razpravljala o dveh skupnih točkah, ena od njih je bila tudi leto dni načrtovana skupna občinska uprava na področju računovodstva in financ. Videti je bilo kot pred letom 1999, preden se je občina Jezersko izločila iz prej skupne občine Preddvor in postala samostojna. Ob skupni občinski upravi oživlja strah, da bi država zaradi varčevanja ukinila manjše občine in jih pripojila k sosednjim večjim, zlasti v mali občini Jezersko, ki šteje manj kot sedemsto prebivalcev in jim obstoj lastne občine, ki so jo dobili v drugem zamahu uvajanja lokalne samouprave na Slovenskem, veliko pomeni. Država je bila namreč pri ustanavljanju občin zelo darežljiva, danes jih imamo v Sloveniji že 212, vsaka s svojo občinsko upravo pa tudi nekaj stane in za svoje delovanje zajema iz javnega denarja.

Da bi bili stroški manjši in bi občine racionalneje in lažje poslovale, je zakonodaja omogočila združevanje posameznih občinskih uprav in jim zagotovila tudi 50-odstotno financiranje. Občine so to možnost v veliki meri izkoristile: lani je v Sloveniji delovalo 48 skupnih občinskih uprav, država je za njihovo delovanje namenila nekaj manj kot pet milijonov evrov. Še vedno gre za naš skupni denar, občinam, ki s tem prihranijo in svoje finančne vire lahko usmerijo v konkretne naloge (ceste, vrtce, komunalne naprave), pa veliko pomenijo. Izjemen primer na tem področju je 21 občin spodnjega Podravja, kjer v skupni upravi združujejo šest nalog: prostorsko načrtovanje, zagotavljanje in izvajanje javnih služb, skupni inšpektorat in redarstvo, notranjo revizijsko službo in računovodstvo proračunskih uporabnikov. Najpogosteje se občine združujejo na področju inšpektoratov in redarstva, kar velja tudi za Gorenjsko, kjer imajo izkušnje tudi s skupnimi revizijskimi službami. Skupne uprave so rešitev zlasti na zahtevnejših področjih, ki bi jim bile težko kos zlasti manjše občine z manj zaposlenimi v občinskih upravah. Najsi so ti še tako široko usposobljeni, pa vseh zahtev današnjega poslovanja ne morejo obvladati, zato občine za zahtevnejša strokovna področja najemajo zunanje strokovnjake, ki pa znova veliko stanejo. Če si strošek zunanjega svetovanja razdelita dve ali več občin, je zanje lažje. To pričakujejo tudi v občinah Jezersko in Preddvor. Vsaj dokler država ne zaostri zakonodaje glede skupnih občinskih uprav, ko za takšno sodelovanje ne bosta dovolj le dve občini in ena skupna naloga!