Martina Čufar Potard se v domačo Mojstrano vrača dvakrat letno, tokrat je v Slovenskem planinskem muzeju govorila o svoji 28-letni plezalni poti.

Mama, ki še vedno veliko pleza

Ena naših najuspešnejših plezalk, Mojstrančanka Martina Čufar Potard, nekoč »dekle z jeklenimi prsti«, je danes mama petinpolletnega Tommyja in dveletnega Pacota. Živi v Chamonixu in še vedno je strastno zaljubljena v plezanje.

Martina se ukvarja tudi s kundalini jogo, vadi vsako jutro vsaj eno uro. Kot v filmu pravi ena od njenih prijateljic, Martina vstane ob pol šestih zjutraj, ob osmih, ko se prebudijo ostali, ima za seboj že dve uri joge in pripravljen zajtrk za vse ... Skratka je zares disciplinirana in organizirana oseba ...

»Rojena sem bila v znamenju kozoroga in že to je bilo mogoče prvo znamenje, da bom plezala ...« pravi Martina Čufar Potard, ena naših najuspešnejših plezalk, ki pleza že 28 let. Je devetkratna država prvakinja, svetovna prvakinja, zmagovalka treh tekem za svetovni pokal. Ne le v dvorani, tudi v naravni steni je dvigala meje ženskega plezanja, med drugim je preplezala več kot tristo smeri, težjih od 8a ... Tekmovala je kar sedemnajst let, leta 2003 pa se je zgodila prelomnica na njeni tekmovalni poti, saj je v plazu tragično izgubil življenje njen oče. Takrat je, kot pravi, izgubila motivacijo, šla za nekaj časa plezat po svetu, kasneje sicer še tekmovala, a motivacija ni bila več prava ... Vse bolj je začela izzive iskati v naravnih stenah po vsem svetu, povsem nov svet se ji je odprl, pravi, ko je obiskala plezalni raj Yosemite v ZDA. Tam je spoznala povsem drugačno tehniko plezanja, predvsem pa je sredi prepadne yosemitske stene spoznala tudi svojega sedanjega moža Nicolasa Potarda, francoskega plezalca in gorskega vodnika, s katerim sta se nekaj let kasneje tudi poročila. V »plezalnem stilu«, torej v kavbojkah in brez odvečnih ceremonij ... »Hitro sem vedela, da je pravi fant zame ... V steni, v težki situaciji to hitro ugotoviš,« o možu pravi Martina, ki je diplomirala na fakulteti za šport, od leta 2009 pa živi v Chamonixu, v raju pod Mont Blancom.

Pred petimi leti in pol je rodila prvega sina Tommyja, pred dvema letoma pa še rdečelasega Pacota. Kot je povedala, je v nosečnosti plezala skoraj čisto do poroda. Šla je v steno, sama. »Samo trebuh in jaz,« pravi v filmu, ki so ga snemali zadnje leto dni, govori pa o ženskah in plezanju. V filmu celo Martinin mož Nicolas pravi: »Meni se je zdela malo nora, da je plezala noseča ... Jaz sem bolj normalen. Če bi bil jaz noseč, bi se zredil in bi bil doma ... Mislim, da je preprosto hiperaktivna. Odkar jo poznam, je vedno 'na polno' ...« In v steni je bila spet le dvanajst dni po porodu ...

Zdaj, ko imata otroka, z Nicolasom veliko plezata zlasti v okolici Chamonixa in v Verdonu na jugu Francije, kamor običajno s seboj vzamejo francosko babico, ki pazi na Tommyja in Pacota. Dvakrat na leto Martina sinova pripelje tudi v Mojstrano, na obisk k slovenski babici, da vadita slovenščino.

Ob tokratnem obisku v Mojstrani je Martina v Slovenskem planinskem muzeju pripravila predavanje z naslovom Mama z jeklenimi prsti. Pred nekaj leti so jo namreč v neki francoski reviji imenovali »dekle z jeklenimi prsti«, zdaj, ko je postala mama, pa je Martina, ki je januarja dopolnila štirideset let, to poimenovanje prevzela za naslov svojega zanimivega predavanja, v katerem je govorila o svoji 28-letni plezalni poti.

S Slovenskim planinskim muzejem je Martina povezana na poseben način, saj je pred desetimi leti skupaj z Jankom Ažmanom postavila temeljni kamen za njegovo gradnjo ...